petek, 31. julij 2009

Kako si priden!

Verjetno je vsakdo v življenju večkrat slišal pohvalo, podobno zgornjemu stavku. Še posebej v otroštvu in od raznih starejših tet in stricev. No, meni to ni bilo nikoli pretirano všeč. Mogoče sem bil kdaj pač skromen, spet drugič se mi je zdelo, da ni moderno biti priden, čedalje bolj pa se mi zdi nepremišljeno hvaljenje pridnosti tudi zgrešeno.

Pohvale so seveda pomemben del vzgoje. Poleg običajnega učenja ter oštevanja za lumparije, je pomembno, da starši otroka pohvalijo, ko naredi nekaj dobrega. S tem spoznava, da je to dobro ter da ljudje to opazijo in cenijo. Ob starših imajo isto nalogo tudi učitelji ter tisti, ki otroke spremljajo in se z njimi ukvarjajo, jih poznajo.

Kako pa te lahko hvali nekdo, ki te vidi samo občasno?! Primer: mali zmajček na obisku pri teti tiho sedi na stolu, zato ga teta pohvali, da je priden, in mu da kup čokoladic. Doma pa je razgrajanje, kričanje, pretepanje in nič spoštovanja avtoritete. Kaj se je otrok s tem naučil? Da lahko razgraja kakor hoče, le pred drugimi se mora na zunaj pokazati dobrega, pa bo dobil, kar si želi!?

Ko odraščamo in postajamo vedno bolj kompleksna oseba, je problem še skoraj hujši. Me kar zmrazi, če zdaj od kakšne tetke zaslišim, da sem priden. Ej, pa saj me ne poznaš! Ne veš kakšen sem v resnici, kakšna osebnost sem, kakšne maske imam, kaj vse nosim s seboj. Še prijatelji me le delno poznajo, še sam se ne poznam!

Zna pa biti prava pohvala kdaj tudi zdravilna. Kaj je lepšega, kot da ti v trenutku, ko globoko dvomiš vase, prijatelj pove kaj vse čudovitega nosiš v sebi, katere so tvoje dobre lastnosti, zaradi česa te ceni, zakaj ima rad?! Ja, cenim in sem hvaležen za vse utemeljene pohvale. Zato ne pozabi na pohvale, a hvali samo tistega, ki ga poznaš, in samo tisto, kar poznaš.

četrtek, 30. julij 2009

Na sončni strani Alp

Sem izkoristil priložnost, če sem že v Ljubljani, in skočil na Trnfest. Danes je bila projekcija kratkih slovenskih igranih filmov. Prvi film je bil tipični slovenski: zamorjen, s slabo sliko in katastrofalnim zvokom. Žalostno je le, da bi bil scenarij lahko povsem realen. Drugi je bil nekoliko manj zamorjen, a povsem slovensko nič posebnega. Mi je pa bilo všeč, da so govorili štajersko. Za tretjega bi lahko rekel, da je bil utrgan in zanimiv. Nekaj res dobrih posnetkov s kamero, nekaj bizarnih idej, na splošno pa odprtost brez strogih okvirjev... Edino NI mi bilo všeč, ker so govorili se matrali govorit po primorsko. In če tudi so te prvi trije filmi pustili hladnega, je četrti navdušil: prikaz slovenske idile (čudovita narava, goveja juha, goveja muzika, zavidanje sosedu nov avto, žaganje veje, ki s sosedovega vrta visi na naše dvorišče, ter seveda hoja na Triglav), začinjen z eno majhno razliko - vsi Janezi so črnci. :)


Po zaključnem prizoru, ko na vrhu Triglava glavni junak potreplja svojega sina po rami in reče "No, zdaj si pa pravi Slovenec!", se je (po edinem od predvajanih filmov) spontano razlegel aplavz. Dovolj zgovorno. :)

Drugi dom, drugič

Danes sem se za nekaj dni spet preselil v drugi dom, z namenom, da spremenim okolje in se mogoče le spravim k nadaljevanju pisanja diplome.

Prav zanimivo, kako mi je v teh letih moja študentska sobica dejansko postala domača. Nič več ni le kraj, kjer preživim teden in grem domov, ampak mi je res postala nekakšen drugi dom, moj košček v mestu. Vse nujne vsakdanje stvari imam tako doma kot tukaj. Stene niso več dolgočasno bele, ampak polepljene z listki, slikami, mislimi, ki mi pomenijo. Ob koncu tedna se mi ne mudi pretirano domov ...

To ne pomeni, da mi ni lepo it domov ali da sem kaj manj patriotski Primorc, opažam le, da si doma tam, kjer se domače počutiš. In trenutno se domače počutim tam, kjer čutim svobodo, kjer stojim na lastnih nogah. Ptički letijo iz gnezda, ali kako že?

p.s.: le jogi mi ni nič domač in bi ga bilo treba zamenjat ...

Družina

  • Dokler si mlad in samski, si lahko enostavno (brez skrbi, ne toliko zaradi denarja) privoščiš selitve, potovanja, menjave služb, neurejeno življenje.
  • V tem času naj bi spoznali, kaj nas veseli, kaj si želimo, za kaj je vredno živet. Če gre po sreči, najdemo tudi tisto osebo.
  • Družina je lepota in odgovornost. Potrebno je usklajevanje časa za družino s časom za obveznosti, želje ...
  • Ni toliko važno kje živiš, važno je s kom živiš.
  • Otroke je dobro imeti čim prej. Starejši smo, bolj smo popustljivi in bolj so otroci razvajeni.
Vsaj tako se mi zdi ... :)

sreda, 29. julij 2009

Moderna religija - znanost

Preberi tudi: Znanost, moderna religija.

V zadnji Soboti je objavljen intervju z voditeljem sekte Raëljancev, ki verjamejo, da so življenje na Zemlji ustvarili ljudje iz drugega planeta ter da je kloniranje, s prenosom spomina v novo telo, ključ do večnega življenja. Obenem naj bi z ustvarjanjem življenja iz nič (torej, brez kloniranja) dokazali, da duša ne obstaja, posledično pa tudi ne Bog.

Verjamem, da je marsikdo samo zamahnil z roko nad temi norci, pa tudi jaz sem bolj na hitro prebral članek. A kdor se kdaj pa kdaj sprašuje, od kod smo in kaj je smisel in cilj, je lahko v tem dobil novo pobudo za razmišljanje.

Z nekaterimi mislimi iz intervjuja bi se lahko strinjal. Recimo s tisto, da je povečevanje prebivalstva v neskončnost nesmiselno. Pa da so učbeniki prepolni vojn in osvajalcev, premalo pa se govori o ljudeh, ki so delali za mir.

Po drugi strani se mi zdi neumno, da je nekdo kar načeloma proti, kot je to razumeti iz stavka "podpiram vse, čemur papež nasprotuje". Tudi odgovor na vprašanje "Kdo je ustvaril Elohim?", da gre za neskončen cikel in da bi isto lahko vprašali za Boga, je za lase privlečen. A ni bistvo Boga v tem, da ga ni nihče ustvaril? Poleg tega, ali bi neki znanstveniki pri naseljevanju planeta res ustvarili na milijarde različnih živih bitij? Ali pa je bilo življenje dejansko prisotno že prej ter z njim evolucija, ki je mogoče pripeljala do človeka?

Vsekakor je ta sekta tesno povezana z znanostjo. ("Znanost bi morala postati nova religija človeštva.") Opirajo se na znanost, ki naj bi dokazala njihov prav (predvsem glede ustvarjanja življenja), brez znanstvenih dokazov pa jih čez 50 let ne bo nihče več resno jemal. Dvomim, da jim bo uspelo, bi pa to vsekakor povzročilo neslutene posledice.

In ko/če tudi bomo vedeli vse odgovore na KAKO, bomo razumeli tudi ZAKAJ in ČEMU?!

Ohranitveni nagon

Čeprav je povečevanje prebivalstva v neskončnost nesmiselno (če ne drugega, bi prej ali slej na Zemlji zmanjkalo vode in hrane za vse), pa je potrebno kar nekaj rojstev, da se nek narod sploh ohrani. Če jih ni dovolj, je narod obsojen na izumrtje. Nam Slovencem uspeva v tem boju za obstanek? Najbrž že veste odgovor.

Zakaj pa se prebivalstvo v Sloveniji in Evropi ne zmanjšuje (občutno)?
Spodnji filmček deluje sicer nekoliko paranoično in usmerjeno proti muslimanom, prikaže pa, kam gremo.*


Kaj nam je storiti? Lahko imamo več otrok. A če res drži, da je, ko pade celotna stopnja rodnosti pod 1.3, ohranitev nemogoča, potem lahko samo še skrbno zapisujemo o našem narodu, da se bodo lahko o nas učili, ko nas ne bo več. Lahko pa se sprijaznimo z dejstvom in začnemo skupaj s priseljenci in "tujci" graditi skupno kulturo (tudi za to mora biti stopnja rodnosti višja kot danes, drugače bomo pač enostavno postali manjšina). Če je svet globalna vas, praktično noben narod ni izoliran, potovanja, preseljevanje in življenje na drugem koncu sveta pa so nekaj vsakdanjega, potem je mogoče to logična posledica.


*In me spominja na uno:
A: "Trst je naš!"
B: "Ne, je od Kitajcev."
(baje jih je v Trstu ogromno)

Kako očistiti državo v enem dnevu?


Vsaka čast! Samo upamo lahko, da se kaj podobnega zgodi v Sloveniji.

ponedeljek, 27. julij 2009

Breskvice

Nastajajoči sok in kompot.

nedelja, 26. julij 2009

Verjemi v ljubezen

Čeprav sem trenutno bolj v obdobju V ljubezen vere nimam, je za ta lep poletni večer dosti primernejša ta pesmica (pa še delček je zapet v slovenščini!):



Puljska arena je res lepa. Mora bit nepozabno doživetje, da nastopaš v takem vzdušju, pred toliko ljudmi.

Video mojster

Dve leti sem se pripravljal k temu, da bi presnel posnetke iz videokaset v digitalno obliko. A z videom je križ - vzame ogromno časa, živcev, prostora na disku (ne-stisnjen video se meri v desetinah GB), zahteva hiter računalnik, kljub vsej previdnosti se še vedno rado zgodi, da gre kaj narobe. Govorim seveda o snemanju, obdelavi in stiskanju (kodiranju) videa, predvajanje je za današnje uporabnike in računalnike mačji kašelj, če ne gre ravno za visoko ločljivostne posnetke (na primer 1080p). Po dveh letih pa se je začel kup VHS kaset končno manjšati in spreminjati v vitke CD-je.


Postopek je naslednji: Najprej je potrebno povezati videorekorder in računalnik preko tv-kartice oziroma namenske kartice za zajem analognega videa. Na videorekorderju začnemo predvajati in hkrati na računalniku snemati video na disk (v nekem neizgubnem formatu, recimo Huffyuv). To traja toliko, kot je dolg posnetek. Ustvarjena datoteka je na koncu velika približno 15-40GB, kar je seveda za normalno uporabo in shranjevanje neuporabno. In če bomo datoteko že obdelovali, potem se splača hkrati narediti še nekaj osnovnih popravkov. Skoraj obvezno je na primer odrezati moteče neželene dele posnetka na začetku in na koncu (in reklame, če so vmes) ter moteče robove, dodatno (če imamo voljo in/ali nekaj osnovnega znanja) lahko poskusimo izboljšati sliko z razpletanjem slike, barvnimi popravki, izostritvijo ... Na koncu je potem potrebno video še stisnit in zapečt na CD ali DVD. Lahko naredimo filmski DVD, ki ga lahko predvajamo na vseh DVD predvajalnikih, ali pa uporabimo XviD ali podoben kodek. Opisani postopek na spodobno hitrem računalniku vzame kar nekaj ur, večino na račun obdelave in kodiranja videa, ko v bistvu samo čakamo, da računalnik opravi delo. Prav zaradi tega dejstva, se velik del (večina) obdelave in kodiranja video dogaja čez noč.

Po pravici povedano, bi lahko celotno stvar v svoji osnovi, torej presnemavanje v digitalno obliko, izpeljal že zdavnaj. Nekateri programi (recimo Windows Media Center ali Power Cinema, ki sem ga dobil poleg tv-kartice), znajo ob pomoči kartice s strojnim kodiranjem v MPEG2 (recimo moja ATI Theater 550 Pro), zajeti video neposredno v zapis, ki ga uporabljajo filmski DVD-ji. Po kliku na gumba "snemaj" in "ustavi snemanje", nas do DVD-ja potem loči le še en preprost korak - peka na DVD. Enostavno, ane? Ja ... a tudi neuporabno, vsaj zame. Pri snemanju namreč težko zadeneš točen začetek in konec posnetka, pri strani je črn rob, na dnu se skoraj vedno pojavljajo moteče črte ... Če se že ukvarjam s tem, naj bo vsaj kvalitetno posneto! (Obdelava in ponovno shranjevanje v formatu MPEG2 je problem iz dveh razlogov- ker se načeloma obdeluje nestisnjen video in ker je MPEG2 komercialen (plačljiv) kodek.) To pa je bil tudi glavni razlog, zakaj s tem postopkom nisem bil zadovoljen in sem iskal in iskal boljšo rešitev.

Razveseljivo je dejstvo, da sem po dolgem iskanju in mnogih razočaranjih rešitev našel v prosti in odprtokodni programski opremi. Za zajem videa priporočam preprost in učinkovit program VirtualVCR, za linearno urejanje (rezanje, razpletanje, barvni popravki, povečave ...) VirtualDub (zelo zmogljivo orodje, med drugim ima tudi možnost snemanja, a tudi nepregledno množico nastavitev ter posledično več možnosti, da kaj narobe nastaviš), za stiskanje v končno datoteko pa kodek XviD in program AutoGordianKnot, ki je res enostaven, pregleden in učinkovit.

Za novonastale CD-je sem se odločil, da si privoščim varnostno kopijo na oddaljeni lokaciji - eno kopijo obdržim jaz, drugo podarim nekomu, za katerega vem, da bo tega vesel. :)

Ko izpraznim naš kup videokaset, pa odprem domačo obrt presnemavanja. ;)

sobota, 25. julij 2009

Globalno srečni

Afrika si te dni lahko oddahne, saj je podjetje Seacom objavilo, da je dokončalo izgradnjo istoimenskega 17.000-kilometrskega podmorskega optičnega kabelskega sistema z zmogljivostjo 1,28 terabajta na sekundo (TB/sek), ki povezuje južno in vzhodno Afriko prek Indije in Evrope s svetovnimi omrežji. (...) izboljšanje kakovosti življenja na celotnem kontinentu (...) Gre za prebivalce Afrike, da se jim omogoči dostop do omrežij, gre za spreminjanje življenj in izboljšanje načina, kako države načrtujejo svoje javne storitve, zdravstvo, prevoz, gradnjo in celo športne prireditve.
(novica, video)

Je res tako preprosto?

Mehiške telenovele v vsak slovenski kokošnjak,
v visoke nedostopne predele Himalaje vas odpelje naš nuklearni vlak.
Hamburger in kokakola v vsako bušmansko vas,
nič hudega če ste izgubili boga, ameriški predsednik misli na vas.

Domorodcem je treba omogočit dostop do informacij, kaj vse še rabijo!
Holivudski filmi, top-šop, CNN so pogoj za globalno srečno populacijo.
Srečo, zdravje in ljubezen nudimo na internetu, v paketu le za vas,
zavedati se moramo da se azijska finančna kriza tiče tudi nas.

Vse je kul, vse je IN, vsi smo lepi, vsi smo srečni, vse štima kot v škatlici,
imamo znanost in denar in oddelek za razvoj, mi živimo kot v pravljici.
Vse je oh, vse je ah, ni nobenih težav, naši vodje so pošteni in pametni,
brez dodanih konzervansov so tablete, ki jih žremo, glej za nas ni meja in ne ovir.

Govedo v finih oblekah,
ovce v visokih petah,
na velikem gala plesu, vse polne nakita,
vse je super, dokler je čreda sita.


(Zmelkoow - Globalno srečni)

četrtek, 23. julij 2009

15°C

Končno - počitnice!

Izogibanje diplomi ima pozitiven učinek: človek začne uživat/živet počitnice. Kaj je lepšega kot zbujanje (relativno) zgodaj, ker si spočit, kopica manjših opravkov, lenarjenje, kratke hlače in sandale, kopanje, igranje s kamenčki, strmenje v modrino neba, čudoviti poletni večeri ... ?! No, na žalost (še) ni tistega klasičnega idiličnega poletnega ritma, a mogoče ga počasi začenjam čutiti.

Pravega poletja brez kopanja v Soči ZAME NI. (Oziroma, ko me nekoč sploh ne bo več vleko k temu, bom uradno postal star. :)) Letos je bilo vreme bolj slabo (in še vedno se najdejo napovedovalci, ki z veseljem oznanijo ohladitev sredi poletja?!), zato sem šele danes šel preverit, koliko je Soča topla mrzla. Otvoritev sezone je bila nedvomno osvežujoča. 3 metre od brega, na 40 cm globine je termometer pokazal 15°C. Seveda ne moremo kunkurirati Trenti, ma če je komu vroče, je dobrodošel. :) Škoda le (ja, tudi posledica stalnih padavin), ker je trenutno v vodi precej svinjarije (vejice, listi, alge).

sreda, 22. julij 2009

Valovi

Skorajsedemletnica sestri, ki je nagubala čelo:
Glej, k imaš valove!

:)

Za štedilnikom

Rezultat večletnega nabiranja prahu, politih tekočin in izgubljenih predmetov pri kuhanju:


Pred in po čiščenju:

sreda, 15. julij 2009

Koliko časa še imaš?

Bah, sem se moral zadnjič nekaj hvalit, da mi gre pisanje diplome?! Minil je teden in v vmesnem času nisem skoraj nič naredil. Sej je bilo res nekaj obveznosti in opravkov, ma predvsem nisem uspel izkoristit preostalega časa.

V ponedeljek zvečer/ponoči sem bil nekam razmišljujoče navdahnjen. Predvsem v smislu novice, ki sem jo nekje zasledil, z naslovom Večina mladih meni, da ne bo dočakala starosti1. Tudi v meni se je že večkrat pojavil občutek, da ne bom dočakal starosti. Pač, lahko te juti povozi avto ali strmoglaviš z letalom, lahko se to zimo nalezeš skrivnostne nove viroze, lahko te čez tri leta pobere rak ... Pri sedanjem naraščanju pogostosti te bolezni ne bi bilo to prav nič nenavadnega. Pa, roko na srce, nič od tega ne bi/bo pomenilo konca sveta. Res, ljudem je vedno vsaj malo2 težko ob smrti (naj)bližjih, a svet se še vedno vrti naprej, mrtvi pa ničesar ne zamujajo. Me je pa kar malo stisnilo ob misli, kaj bi rekel Bogu, če bi se zdaj prikazal pri njemu? "Po srcu nisem slab dečko, le zadnjih par let bluzim, še posebej pa zadnja dva meseca"?!

To je res obup. Namesto gledanja zvezd, pozno v noč bedim za računalnikom. Uživam v naravi, a se ne znam spravit iz stanovanja. Obožujem pogovore, a se zapiram in čakam, da me bo kdo našel. Ko sem deležen lepih trenutkov, ne znam v njih uživati in z mislimi že bežim naprej ... !?!?!?

Rešitev je seveda preprosta: Živi vsak dan, kot da je tvoj zadnji! Delaj in sledi tistemu, kar si želiš in čutiš, da je prav, in nikoli ti ne bo žal, da si kaj zamudil, nikoli se ne boš bal priti pred Boga. Kot zapisano, rešitev je preprosta in, upam si trditi, univerzalna. Mora pa do tega priti vsak sam, sam doumeti pomen ter se sam odločiti, da bo tako živel. Jaz sem šele nekje med odkritjem rešitve in doumevanjem pomena. Upam, da gre vam bolje...

1 ali nekaj podobnega
2 v določenih primerih (recimo po dolgotrajni težki bolezni) smrt pomeni olajšanje

torek, 14. julij 2009

2000+

Epski filmček z vabilom:

petek, 10. julij 2009

Idioti

Po naših cestah je vozi nekaj res idiotskih voznikov. Poleg znanih, še dva primera, ki sem jih sam doživel:

1. Vozimo po avtocesti, zaradi del na cesti se začne nabirat kolona, ki se počasi zgošča, nakar obstanemo v zastoju in se premikamo po polžje. Nekaj voznikom pa očitno ni jasno, da se po odstavnem pasu ni dovoljeno vozit in nas prehitevajo po desni. Zapeljemo iz voznega pasa malo na desno, da bi malenkost zaprli pot, predvsem pa opomnili, da to ni prav. Nekaj ljudi zastopi in se umakne nazaj na vozni pas. Pa se najde nek manijak v cestnem terencu (ki so, mimogrede, najbolj neumna pogruntavščina avtomobilske industrije, že v imenu nosijo protislovje) vozi 5 cm za ritjo in žmiga z lučmi, naj se mu umaknemo. Seveda se ne menimo za to, zato zavije na levo in se zrine med nas in avto na prehitevalnem pasu! Za povrhu še odpre okno in začne grozit: "A ti veš kdo sem jaz?" Hm ... neee! Koga briga kdo si, sej vsi vidimo, da si idiot! Ker me je totalno razjezil, pokličem policijo, opišem situacijo, povem registrsko tablico, policaj pa me samo vpraša: "Boste pričali?" Halo?! Tip se je izrinil naprej, po prehitevalnem pasu prišel do bencinske črpalke in se elegantno izognil policijski kontroli, ki je nadzirala promet na koncu gradbišča. Grem stavit, da tipa niti preverili niso, kaj šele pogledali na varnostne kamere, ki jih tudi na naših avtocestah ni tako malo.

2. V Ljubljani v križišču zavijemo desno, sekundo zatem nas en tip prehiti s polnim gasom čez polno črto v nepregledni ovinek, ki je takoj za križiščem. Brat, ki je vozil, popiska, tip pa zažlajfa (zavre), ustavi avto in pride ven težit! Smo se samo zaklenili in počakali, da je povedal svoje in šel naprej. Kaj pa bi naredili?!

In Slovenci se imamo za dobre (in strpne) voznike?!

Lahko bi povedal še kaj o tovornjakih, ki vozijo vštric in si domišljajo da prehitevajo, pa o občasno res katastrofalni postavitvi prometnih znakov (in potem se čudijo, da jih nihče ne upošteva?!), ma naj bo zadosti. Se odpravljam proti domu. Zaželite mi srečno pot pa nič idiotov na cesti!

Filmski kotiček 2

Na splošno gledam zelo malo italijanskih filmov. Zato me je (že pred časom) še toliko bolj navdušil Roberto Benigni s svojim filmom Tiger in sneg. Kake ideje! Za cepat od smeha. Prvi del filma La vita e bella (ki je, mimogrede, starejši, a sem ga gledal šele pred kratkim) je povsem v tem stilu. Drugi del pa se dotakne tragičnega dogajanja 2.svetovne vojne - holokavsta, a tudi skozi ta del skuša dogajanje obrniti na svetlo stran. Nekateri so ga sicer kritizirali, saj gre vseeno za zelo tragično zgodovino, a film nikakor ne zanika holokavsta, pač pa skuša prikazati neizmerno moč upanja in ljubezni. Na koncu je film prejel več nagrad, med drugim tudi oskarja za najboljši tujejezični film (na podelitvi je Benignija razganjalo od veselja).

Butterfly Effect temelji na znameniti teoriji, da lahko zamah metulja s krili povzroči uničujoč vihar na drugem koncu sveta. Majhna sprememba dogodka v zgodovini -> popolnoma drugačna sedanjost. Na koncu pride do sklepa, da se ni pametno igrati Boga. Kar je bilo, je bilo, takšni kot smo sedaj, smo zaradi tega, kar smo preživeli. Kljub vsemu težkemu v življenju, ne bi hotel spreminjat svojih odločitev. Mislim, da do tega sklepa pride vsakdo, če je le v življenju sledil temu, kar je čutil, da je prav...

Star Trek (2009). Luštna znanstvena fantastika. Za sprostitev.

V srednji šoli, še posebej v 4. letniku, sem zelo rad gledal Urgenco. Zaradi nje bi se skoraj vpisal na medicino. ;) Tistim, ki jim je všeč tematika bolnic, zdravnikov, reševanja življenj, moralnih vprašanj ter življenja in smrti, bo najverjetneje zanimiva tudi serija House M.D. V ospredju je ciničen in asocialen specialist diagnostične medicine. Že sama pojava zagotavlja komične vložke, povrhu pa prileti še kakšen tak stavek: (medtem ko se dva prepirata, House izjavi) "Okay, you two grab some scalpels and settle this like doctors." :) Znotraj trdega oklepa pa se vendar skriva dobra duša, ki bi naredil vse, da bi razrešil nepojasnjen primer. Mogoče mi edino ni všeč, da malo preveč eksperimentirajo, poskušajo z nekimi zdravili, čeprav v bistvu ne vejo, kaj je bolezen, pa uporaba CT in MRI je tudi abnormalna. Ne bi bilo slabo, če bi resnično vsi imeli možnost takih preiskav, a so na žalost še vedno izredno drage, čakalne vrste pa dolge.

Swing bajk in druge utrgane ideje

Včeraj zvečer sem se ustavil na Prešernovem trgu. Tako kot množico drugih, je tudi mene pritegnila glasba iz bližnjega lokala. Bend, ki je igral, je restural, da se je praktično vsak mimoidoči vsaj za hip ustavil. Ob nažiganju znanih rock uspešnic so noge kar same začele migat po ritmu, nekateri pa so se celo lotili plesat.

In ko sem tako stal in poslušal, sta se mimo pripeljala dva frajerja na doma izdelanem swing bajku. Nikoli slišali za to? Jaz tudi ne, do včeraj. Poglej ta posnetek in ti bo jasno. Noro!


Kul, a? Kot navdušenemu kolesarju, mi je po glavi šla samo ena misel: hočem poskusit! Na poti proti stanovanju sem dohitel enega izmed prej omenjenih frajerjev kako se je važil in vozil z enim kolesom po pločniku, z drugim na cesti. Seveda sem ga ustavil in izprašal ter vprašal za poskusit. Prvi vtis? Sploh ni lahko! Že speljat je problem, še posebej če ti je preveliko. Zaenkrat sem ostal pri speljevanju, mogoče pa si kdaj v prihodnosti res to nabavim in naučim vozit. Mimogrede, če koga zanima, majster mi je dal telefonsko številko, baje po naročilu za 400€ zrihta tak swing bajk.

Pa to sploh ni edina nora ideja. Klik! Kaj vse si ljudje ne izmislijo?! :)

Srečno pot!

Zjutraj se na pot na južno poloblo odpravlja letošnja skupina prostovoljcev. Srečno pot ter doživeto in prekrasno izkušnjo želim vsem!

torek, 7. julij 2009

Absolventsko poletje

Prejle, v ta hujši nevihti, me je prijelo za poslušat to pesmico. :)


Sploh nimam občutka, da so že prišle počitnice. Najbrž zaradi dejstva, da temperature in vreme niso ravno poletne, pa tudi čez celo leto sem imel dosti prostega časa in ni tistega običajnega občutka, ko se po izpitih oddahneš, vržeš knjige in zvezke na kup, spakiraš večino stvari iz študentske sobice in se za najmanj dva meseca odpraviš domov in na lepše - lenarit, potovat, delat vse, za kar prej ni bilo časa ...

Letos bo vsaj julij precej drugačen (od tega). Sem si pač zadal, da septembra diplomiram in je treba pisat diplomo. Marsikateri dan je zato zgolj mešanica naslednjega: spanje, prehranjevanje, pisanje, iskanje literature na internetu, branje mejlov, ogled kakega filma, poslušanje glasbe, lenarjenje... Večinoma sem zadnja dva tedna kar priden - je dosti lažje, ko imaš že nekaj napisanega in dopolnjuješ, dodajaš - čeprav se ravno ne kadi od hitrosti. :)

Kako gre pa tebi?

sobota, 4. julij 2009

Energija sonca

Greenpeace calculates that the exploitation of less than 1% of the total solar thermal potential of the sun would be enough to stabilise the world climate through massive carbon dioxide reductions. (vir: Ecoworldly)
Solar power is by far the Earth's most available energy source, easily capable of providing many times the total current energy demand. (vir: Wikipedia)
O sončnih elektrarnah ste gotovo že slišali. Njihov namen je pretvorba sončne svetlobe/energije v električno energijo. Delijo se na dve skupini: fotovoltaične, ki proizvajajo elektriko neposredno (sončne celice), ter "zbiralne" sončne elektrarne, ki s sistemom zrcal in leč zbirajo sončno svetlobo iz velikega področja ter jo usmerjajo v ozek žarek velike moči. Le-tega lahko potem uporabimo kot vir toplote za običajne elektrarne, na primer segrevamo vodo, ki poganja turbino termalne elektrarne. Lahko pa pa ga tudi usmerimo na sončne celice.

Fotovoltaične elektrarne:

Zbiralne elektrarne:

Sončna energija je res še zelo neizkoriščena. Tako za potrebe ogrevanja kot pridobivanja elektrike. Upam, da bo v prihodnosti znanost v tej smeri še napredovala in pripomogla k skrbi za naš planet.

Prva in tretja liga

Včeraj sem prebral zanimivo kolumno o novem standardu slovenske tipkovnice.

Ko se je prvič začelo govorit o novem standardu (oziroma osnutku standarda), sem začel zmajevat z glavo. Predlagana je bila kopica sprememb, med njimi nekaj res bizarnih. Po nekaj mesecih je bil potrjen nov standard, ki naj ne bi bil pretirano drugačen od sedanjega, "jugo-standarda". Še največ premetavanja naj bi bilo pri črkah ć, š, đ ter znakih € in @. Po prebiranju novice na žalost nisem šel takoj preverit dejanskih sprememb in še včeraj zvečer napisal, da je standard najbrž sprejemljiv za večino Slovencev, saj pogosteje uporabljamo € in @ kot ć in đ.

Zato pa me je skoraj šok, ko sem danes šel preverit dejanski standard.

Samo nekaj najočitnejših pripomb:
- V čem naj bi bila € in @ lažje dosegljiva? Še vedno potrebuješ dve tipki, da ju dosežeš in je potemtakem vseeno ali pritisneš shift ali alt gr, kot sedaj.
- Se mi samo zdi ali se znaki ponavljajo? Recimo < > { } [ ]. Zakaj je to potrebno?! Naj se jih pusti samo po en primerek in to tam, kjer so. Bog vari pa, da bi zavite {} in oglate [] oklepaje preselili tja, kjer so narisani na sliki! Ker potem je taka tipkovnica za programerje neuporabna! Za dosego { bi bilo potrebno pritisniti kar tri tipke!!! (oziroma štiri, če namesto alt gr pritisneš ctrl + alt)
- Z narekovaji res pretiravajo. Poleg zgornjega in spodnjega (res se ne bom nikoli sprijaznil, da naj bi v slovenščini citirali s spodnjim in zgornjim narekovanjem), je na voljo tudi desni zgornji narekovaj ter desni in levi sredinski narekovaj!?
-Poleg minusa/vezaja še stični in dolgi pomišljaj?! (pustimo to, da večina Slovencev sploh ne loči pomišljaja in vezaja, ter da znajo urejevalniki besedila sami prilagoditi vezaj v pomišljaj, če ga zapišemo nestično)

If it ain't broke, don't fix it!

No, standard je neobvezen in se mogoče sploh ne bo prijel (zaradi majhnosti trga verjetno ne bo dosti izdelovalcev, ki bi posebej za nas izdelovali posebno označene tipkovnice). Če se pa bo, se bomo nanj pač morali privaditi, kot smo se na evre in se bomo še na kaj drugega. Alternative za upornike in jugo-nostalgike: tipkanje na dobrih starih tipkovnicah, lepljenje nalepkic* čez tipke ali nakup nove čez mejo, pri južnih sosedih.

* Za vsako tipkovnico se seveda da nastaviti poljuben razpored znakov, ne glede na to, kaj je na tipkah narisano.