petek, 27. januar 2012

Čajčkanje

S pravim čajem sem se prvič srečal, ko se je mama vrnila iz potovanja v London, kjer se je navdušila nad pitjem angleškega črnega čaja. Seveda sem poskusil, a okus mi ni bil všeč, ne s sladkorjem, ne z mlekom. Leta so minevala, a zadeva me ni nikoli prepričala, četudi sem večkrat poskusil, če se mi je spremenil okus.

Potem pa je bil enkrat pri nas na obisku stric, ki mi je odkril nov svet: čaj se lahko pije brez dodatkov (sladkor, mleko), poleg si privoščiš le košček (sladke) čokolade! Od takrat mi je postal pravi čaj všeč in pitje je počasi postalo vsakdanji užitek, ki ga uspešno širim tudi med znanci. Namig: pitje čaja je lahko družabni dogodek ali pa odlična rešitev za čas po kosilu, ko bi se najedel sladkega ali kar zaspal. Čaj, košček čokolade, nekaj minut uživanja (mogoče kakšen krajši del priljubljene nadaljevanke) in že si pripravljen za nadaljnje delo.

Sadnih čajev v vrečkah sploh ne morem več videt! Vsi so isti: hibiskus z aromami in barvili. Kar poglej na škatlo! Strogo gledano, to sploh niso čaji, ampak zgolj razni poparki. Čaj se kuha iz listov čajevca. (Več o tem in o razlikah med črnim, zelenim, belim čajem si preberi na wikipediji)

Kakšen čaj izbrati? Odvisno od okusa. Za začetnike je ena najbolj "varnih" izbir zelena pina colada* ter podobne mešanice zelenega aromatiziranega čaja, ki niso močne in lepo dišijo. Meni je recimo pri srcu še sladki ingver (ingver, kokos), odlična sta bila tudi borovnica-aloa vera in ingver-evkaliptus, ki pa ju nikakor ne morem izsledit, od kje smo ju dobili. Najbolj blagi (in zdravi) so beli čaji. Počasi tudi začneš vedno bolj ceniti naravne okuse nearomatiziranih čajev. Zelo cenjeni so recimo črni čaj Ceylon, Yunnan, Darjeeling (poimenovani po pokrajinah, od koder prijahajo). English breakfast in podobne mešanice mene niso prepričale, je pa res stvar posameznega okusa. Vrst in mešanic čajev je drugače malo morje. Se niti ne slepim, da jih poznam veliko.

Privošči si!

Glej tudi:
The Cofee Lover's Guide to Tea

* imena se lahko razlikujejo od dobavitelja/prodajalca

torek, 24. januar 2012

Jaz vas ne sovražim

Odličen odgovor Svetlani Makarovič. (objavljeno v tedniku Družina, pisma bralcev)
Spoštovana gospa Svetlana Makarovič!

Moje ime je Ana in nikoli me še niste srečali. Ne poznate me. A zdaj vem, da me sovražite. Nikoli se še niste pogovarjali z mano, niti videli me niste. Tudi jaz z vami nisem imela nobenega stika. A vi me sovražite. Pa sploh ne veste, kdo sem!? Tako kot sovražite mnogo Slovencev, ki smo Cerkev.

Vaša izjava, da sovražite Cerkev, se tiče tudi mene in me je prizadela. Žal mi je, ker sovražite toliko ljudi, ne da bi jih sploh poznali.
Jaz vas ne sovražim.

Ana Vidic

ponedeljek, 16. januar 2012

Filmski kotiček 5 (slovenska scena)

Na novoletni dan so na TV predvajali slovensko mladinsko uspešnico Gremo mi po svoje. Moram povedat, da sem bil prijetno presenečen nad kakovostnimi posnetki in da me je film nasmejal. Pohvalil bi še govor, ki ni sterilen knjižni jezik in ni očitno nadležna ljubljanščina (ki jo še na državnem radiju in televiziji uporabljajo novinarji, slepo misleč, da uporabljajo slovenščino), ampak nemoteča pogovorna slovenščina. Se pa tudi jaz sprašujem, ali film ne dela sramote tabornikom, oziroma si taborniki sami delajo sramoto v primerjavi s skavti? Za samo zgodbo tudi ni bilo nič usodnega, če bi izpustili budistično navdihnjenega dedka in razkazovanje jošk. Aja, pravite, da potem ne bi mogli v napovedniku vabiti z "erotiko" in bi film prišlo gledat manj ljudi?!

Ob filmu Traktor, ljubezen in rock'n'roll (scenarij po knjigi Ferija Lainščka - Vankoštanc) sem se spomnil na misel, da (naj)boljše slovenske filme snema Bosanec. :) Prizori iz filma so poželi veliko smeha. Še posebej prvi del, ko se stvari odvijajo hitro, je zelo zabaven. Tudi tukaj mi je bila všeč uporaba jezika oziroma prekmurskega narečja. Podnapisi so mestoma prišli prav, bi jih pa lahko tudi izpustili, da bi se ljudje malo potrudili z razumevanjem tega zanimivega narečja. V drugem delu se tempo na žalost umiri in tudi film postaja bolj resen in vnese par nelogičnosti: recimo kovača s švohcenimi rokami in otroka, ki kar noče rasti in še po več mesecih obzirno skrbi za vitkost nosečnice. Pa naj še kdo reče, da se v filmu vse odvija hitro! :)




Še misel iz napovednika filma Izlet:
Če si proti Cerkvi, si 'razsvetljen',
če si študent, ki meče granitne kocke na parlament, si 'upornik',
vse ti sme it na k..., samo cigani in pedri ne.
O kakovosti filma ne morem sodit, misel pa nazorno opisuje stanje slovenske družbe. Žal.