Primorc

Čajčkanje

2012-01-27T22:58:00.000+01:00

S pravim čajem sem se prvič srečal, ko se je mama vrnila iz potovanja v London, kjer se je navdušila nad pitjem ~~angleškega~~ črnega čaja. Seveda sem poskusil, a okus mi ni bil všeč, ne s sladkorjem, ne z mlekom. Leta so minevala, a zadeva me ni nikoli prepričala, četudi sem večkrat poskusil, če se mi je spremenil okus.

Potem pa je bil enkrat pri nas na obisku stric, ki mi je odkril nov svet: čaj se lahko pije brez dodatkov (sladkor, mleko), poleg si privoščiš le košček (sladke) čokolade! Od takrat mi je postal pravi čaj všeč in pitje je počasi postalo vsakdanji užitek, ki ga uspešno širim tudi med znanci. Namig: pitje čaja je lahko družabni dogodek ali pa odlična rešitev za čas po kosilu, ko bi se najedel sladkega ali kar zaspal. Čaj, košček čokolade, nekaj minut uživanja (mogoče kakšen krajši del priljubljene nadaljevanke) in že si pripravljen za nadaljnje delo.

Sadnih čajev v vrečkah sploh ne morem več videt! Vsi so isti: hibiskus z aromami in barvili. Kar poglej na škatlo! Strogo gledano, to sploh niso čaji, ampak zgolj razni poparki. Čaj se kuha iz listov čajevca. (Več o tem in o razlikah med črnim, zelenim, belim čajem si preberi na wikipediji)

Kakšen čaj izbrati? Odvisno od okusa. Za začetnike je ena najbolj "varnih" izbir zelena pina colada* ter podobne mešanice zelenega aromatiziranega čaja, ki niso močne in lepo dišijo. Meni je recimo pri srcu še sladki ingver (ingver, kokos), odlična sta bila tudi borovnica-aloa vera in ingver-evkaliptus, ki pa ju nikakor ne morem izsledit, od kje smo ju dobili. Najbolj blagi (in zdravi) so beli čaji. Počasi tudi začneš vedno bolj ceniti naravne okuse nearomatiziranih čajev. Zelo cenjeni so recimo črni čaj Ceylon, Yunnan, Darjeeling (poimenovani po pokrajinah, od koder prijahajo). English breakfast in podobne mešanice mene niso prepričale, je pa res stvar posameznega okusa. Vrst in mešanic čajev je drugače malo morje. Se niti ne slepim, da jih poznam veliko.

Privošči si!

Glej tudi:
The Cofee Lover's Guide to Tea

* imena se lahko razlikujejo od dobavitelja/prodajalca

Jaz vas ne sovražim

2012-01-24T09:59:00.000+01:00

Odličen odgovor Svetlani Makarovič. (objavljeno v tedniku Družina, pisma bralcev)

Spoštovana gospa Svetlana Makarovič!

Moje ime je Ana in nikoli me še niste srečali. Ne poznate me. A zdaj vem, da me sovražite. Nikoli se še niste pogovarjali z mano, niti videli me niste. Tudi jaz z vami nisem imela nobenega stika. A vi me sovražite. Pa sploh ne veste, kdo sem!? Tako kot sovražite mnogo Slovencev, ki smo Cerkev.

Vaša izjava, da sovražite Cerkev, se tiče tudi mene in me je prizadela. Žal mi je, ker sovražite toliko ljudi, ne da bi jih sploh poznali.
Jaz vas ne sovražim.

Ana Vidic

Filmski kotiček 5 (slovenska scena)

2012-01-16T12:16:00.000+01:00

Na novoletni dan so na TV predvajali slovensko mladinsko uspešnico Gremo mi po svoje. Moram povedat, da sem bil prijetno presenečen nad kakovostnimi posnetki in da me je film nasmejal. Pohvalil bi še govor, ki ni sterilen knjižni jezik in ni očitno nadležna ljubljanščina (ki jo še na državnem radiju in televiziji uporabljajo novinarji, slepo misleč, da uporabljajo slovenščino), ampak nemoteča pogovorna slovenščina. Se pa tudi jaz sprašujem, ali film ne dela sramote tabornikom, oziroma si taborniki sami delajo sramoto v primerjavi s skavti? Za samo zgodbo tudi ni bilo nič usodnega, če bi izpustili budistično navdihnjenega dedka in razkazovanje jošk. Aja, pravite, da potem ne bi mogli v napovedniku vabiti z "erotiko" in bi film prišlo gledat manj ljudi?!

Ob filmu Traktor, ljubezen in rock'n'roll (scenarij po knjigi Ferija Lainščka - Vankoštanc) sem se spomnil na misel, da (naj)boljše slovenske filme snema Bosanec. :) Prizori iz filma so poželi veliko smeha. Še posebej prvi del, ko se stvari odvijajo hitro, je zelo zabaven. Tudi tukaj mi je bila všeč uporaba jezika oziroma prekmurskega narečja. Podnapisi so mestoma prišli prav, bi jih pa lahko tudi izpustili, da bi se ljudje malo potrudili z razumevanjem tega zanimivega narečja. V drugem delu se tempo na žalost umiri in tudi film postaja bolj resen in vnese par nelogičnosti: recimo kovača s švohcenimi rokami in otroka, ki kar noče rasti in še po več mesecih obzirno skrbi za vitkost nosečnice. Pa naj še kdo reče, da se v filmu vse odvija hitro! :)

Še misel iz napovednika filma Izlet:

Če si proti Cerkvi, si 'razsvetljen',
če si študent, ki meče granitne kocke na parlament, si 'upornik',
vse ti sme it na k..., samo cigani in pedri ne.

O kakovosti filma ne morem sodit, misel pa nazorno opisuje stanje slovenske družbe. Žal.

Kaj me je naučilo leto 2011?

2011-12-31T01:00:00.000+01:00

(med drugim)

- Ljubezen je tudi na stara leta lahko romantična.
- Skrbet za dementnega starega človeka je podobno kot pazit na majhnega otroka.
- Naivnost srca je močnejša od razuma.

Naša nona

2011-12-31T00:51:00.001+01:00

Nisem hotel biti stereotipen in pisati o ljudeh šele po njihovi smrti. A življenje se ni oziralo na moje cincanje, ni počakalo, da najprej spišem blog ...

Naša nona je bila doma iz tolminskega konca, zato ji je nono (priporočam branje zapisa o njem) kdaj pa kdaj zabrusil, da je puntarka. A čeprav je znala bit trmasta, se vendarle ni mogla upirat nonotovemu vztrajnemu dvorjenju. Kasneje mu je sicer pod nos večkrat povedala, da je bila zaljubljena v druge, on pa ji je vedno odvrnil, da bi bila že trikrat vdova, če bi jih vzela. :) Čeprav nikoli ne vemo, kako bi se stvari drugače odvijale, sem vesel, da sta se našla.

Rojena je bila v številčni družini 13-ih otrok. Pri tem nekateri, ki so umrli takoj po rojstvu, sploh niso šteti. Med 2. svetovno vojno so morala dekleta delati za to ali ono oblast, ki je trenutno nadzorovala kraje. Med nekim delom so zaropotale strojnice, da so odvrgle lopate in se porazgubile. Na srečo je bila vedno obvarovana pred hudim. Šolala se je za šiviljo, čeprav je potem večino življenja preživela kot gospodinja. Nono je delal in služil denar, v hiši pa je imela brez dvoma ona glavno besedo.

Ni bila idealna oseba. Imela je nekaj lastnosti, ki so mi šle na živce, nikoli tudi ni imela potrpljenja z otroki. A v splošnem je bila dobra oseba. Take se je želim spominjati.

V spominu mi bo gotovo ostalo njeno prepevanje. Znala je na stotine pesmic, slovenske so se mešale z italijanskimi in nemškimi, ljudske s popevkami, posvetne s cerkvenimi, otroške s tistimi za odrasle ... Rada jih je zapela v družbi ali pa si je s petjem krajšala čas med delom. Po kuhinji se je redno slišal njen alt, na primer: "to niso jadraaa moje barčiceeeee ..." [premor in ropotanje loncev] "to so gačice moje Marice ..." [spet zvoki kuhinje, daljši premor in nadaljevanje s petjem] itd. :)

Pa zgodbice in pravljice ... Nekatere tisočkrat ponovljene, da smo jih znali že vse na pamet, druge nepoznane, gotovo zanimive za zapisovalce ljudske dediščine. Žal zdaj za vedno izgubljene ...

Kdor jo je imel priložnost spoznati, je gotovo opazil njeno vedrost, zgovornost, slišal vsaj kakšno pesmico/zgodbico ali dve. Verjetno tudi ni mogel spregledati pristnega odnosa z nonotom, s katerim sta se, če se je le dalo, besedno špikala. So bili trenutki, ko smo vsi cepali od smeha. In četudi sta se kdaj pa kdaj zares skregala, vendarle nista mogla drug brez drugega. Skupaj sta bila več kot 62 let!

Nenazadnje, vsem nam je bila zgled v veri, zaupanju in drži, kako brez strahu pričakati zadnjo uro. Tudi to je del življenja.

Neučakanost

2011-12-22T01:04:00.000+01:00

Ljudje, kaj vam res ni jasno, da je božič šele čez par dni?!

Zalil me je avtobus

2011-12-12T23:59:00.002+01:00

Dež pada. Sploh ne bi bil moker, če ne bi pihal veter. Pa tudi ob vetru bi bil moker do razumne meje. Da me je pa v zadnjem križišču pred stanovanjem totalno zalil avtobus, je pa od sile. Kdo je dal temu vozniku izpit za vozit?! Res ima srečo, da na naslednji postaji ni nihče izstopil ali vstopil, da mu ni bilo treba ustavit, drugače bi ga pošteno nadrl.

(vir slike)

Totalno sem bil razkurjen, a se je jeza hitro pomirila. Če malo pomislim, niti ni tako hudo. Telefon je preživel, hlače se bodo posušile. Imam prostor, kamor se lahko zatečem na toplo in suho. Imam zadosti oblek, da praktično ne bom opazil, da se jih nekaj suši in v omari manjkajo. Lahko si skuham čaj ali grem v posteljo. V bistvu imam neizmerno srečo, ker spadam med privilegirane, ki jim praktično ničesar ne manjka.

Štanjel

2011-12-12T23:58:00.000+01:00

Nekaj utrinkov iz novembrskega kratkega sprehoda po Štánjelu, ko je sonce že zahajalo. Nedvomno je ta kraška vas en izmed biserov, ki ga ne znamo ceniti in tržiti in žalostno propada.

Advent

2011-12-07T10:34:00.001+01:00

Take time. Slow down. Open up.

Oljke

2011-11-24T10:49:00.000+01:00

Pobeg iz ljubljanske megle na toplo istrsko sonce. Postavljanje mrež. Pobiranje oljk. Občasno plezanje. Prijetni pogovori ob delu. Zven istrske govorice. Otip oljk pod prsti. Grabljice za neučakane. Kosilo na travi, v kratkih rokavih (sredina novembra!). Vmes čas za kakšno fotografijo. Zimski sončni zahod. Zadovoljstvo ob opravljenem delu. Kaj hočeš lepšega?

Kakw ratəš ws mehek, ko pobjerš uolko. (Rudi Bučar - Uolke)

Profesionalna folklora

2011-11-23T10:01:00.001+01:00

V Sloveniji je veliko folklornih skupin, med njimi kar nekaj takih, ki skušajo predstaviti plese iz celotnega slovenskega narodnega prostora. Vse delujejo na podlagi ljubiteljstva, profesionalne folklorne skupine nimamo.

Jo imajo pa naši sosedje Hrvati. Včeraj je v Zagrebu potekal letni koncert hrvaške pofesionalne folklorne zasedbe LADO. Zvenelo je mikavno, zato sem se z veseljem odzval vabilu. In ni mi bilo žal. Tako kot so govorili, je bil koncert res paša za oči. Dodelani plesi in ubrano petje. Delček vzdušja si lahko ustvariš ob spodnjem posnetku. Če pa se pojavi priložnost, da jih vidiš v živo, jo le izkoristi.

Pet do tričetrt na sedmi evro

2011-11-08T21:40:00.001+01:00

Si predstavljate, da bi v trgovini ali v gostilni pri izstavitvi računa slišali zgornji stavek? Nenavadno? Zakomplicirano? Čudno? Nelogično? Vzame kar nekaj časa za preračunat? Gotovo bi, nasprotno, pri stavku "6 evrov in 70 ~~centov~~ stotinov" takoj vedeli, koliko je treba plačati. Zakaj torej še vedno vztrajaš pri podobno nesmiselnih in kompliciranih stavkih, ko gre za uro?!

No, pa dajmo enkrat za vselej razčistit, zakaj je primorski pogovor o uri dosti bolj razumljiv, kot ta, ki je virusno razširjen po Sloveniji.

Matematični vidik
Primarna računska operacija je seštevanje. Odštevanje je nadgradnja seštevanja z negativnimi vrednostmi, za kar je običajno potrebno več napora in časa. V primorski verziji je precej manj operacij odštevanja, zato je enostavnejše razumljivo.

Semantični vidik
Poglejmo semantično razčlenitev nekaterih pogostih izrazov. Pri tem upoštevamo pravila vrstnega reda računskih operacij ter mednarodni dogovor, da je ena ura sestavljena iz 60 minut.

9:05 | devet in pet minut → devetim uram prištejemo 5 minut → 9:05
2:30 | pol treh → tri ure razdelimo na pol → 1:30
3:45 | tričetrt na štiri → na štiri ure dodamo tri četrtine ure → 4:45
4:15 | četrt na pet → na pet ur dodamo četrt ure → petim uram prištejemo četrt ure → 5:15
7:20 | deset do pol osem → osem ur razdelimo na pol in odštejemo 10 minut → ... → 3:50
10:40 | pet do tričetrt na enajsto → na enajst ur dodamo tri četrtine ure in odštejemo pet minut → 11:40

9:05 | devet in pet minut → devetim uram prištejemo 5 minut → 9:05
2:30 | dve in pol → dvem uram prištejemo pol ure → 2:30
3:45 | četrt do štirih → do štirih ur manjka četrt ure → od štirih ur odštejemo četrt ure → 3:45
(ali) | tri tričetrt → trem uram prištejemo tričetrt ure → 3:45
4:15 | petnajst / četrt čez štiri → štirim uram prištejemo petnajst minut / četrt ure → 4:15
7:20 | sedma dvajset → 7:20
10:40 | deseta štirideset → 10:40
(ali) | dvajset do enajstih → enajstim uram odštejemo dvajset minut → 10:40

Dodaten komentar ni potreben.

Psihološki vidik
Nenazadnje, ko že jamramo, da čas hitro beži ... Ali ni še bolj pesimistično gledat, da je le še pol ure do naslednje polne ure, kot da je minilo pol ure od prejšnje? :)

Filmski kotiček 4

2011-10-31T01:06:00.000+01:00

Brez interneta v hiši se najde veliko časa za gledanje filmov in nanizank. Ali pa za zapisat par misli o že videnih.

Če si naveličan/a ameriških filmov, se splača preveriti evropsko in drugo produkcijo. Zelo simpatična in hkrati sporočilna je recimo indijska komedija 3 idioti. Med najbolj odštekane filme, kar sem jih kdaj videl, gotovo sodi Du Levande - že same posamezne zgodbe, ki tvorijo celoto, so absurdne, povrhu je vsak del posnet v enem kadru, kamera pa se sploh ne premika (oziroma je premikanje praktično neopazno). No, tisti prizor s starčkom in debelo prostitutko bi brez škode lahko izrezali. Od dobrih evropskih filmov mi najbrž ni treba (ponovno) predstavljati Amelie, Življenje je lepo, Tiger in sneg. Pa francoski Taxi za lahkotno sprostitev. Nasmeje tudi angleški The Baker. Zanimiv je še danski Po poroki, čeprav sem imel resen problem identifikacije negativca iz Casino Royale z glavnim, dobrim likom.

Slovenskim filmom se še vedno raje izogibam. Me je pa dokaj prijetno presenetil Piran - Pirano, kar sem ga pač ujel, ko je bil na televiziji.

Od ameriških filmov so bili med boljšimi The Boy in the Striped Pyjamas o otroku, ki ne razume nesmisla vojne, akcija Unknown in zloglasni The Shawshank Redemption, ki je sicer dober, a ne vidim, zakaj je najboljše ocenjen film na IMDB. Visoko uvrščen ibid je tudi Memento, z zanimivim konceptom prikaza zgodbe od konca k začetku. Zelo všeč mi je Despicable Me, ker se ne trudi z neko na videz zapleteno zgodbo, ampak je preprosta in zabavna komedija. Med prijatelji so že skoraj ponarodele nekatere izjave, na primer: "It's so fluffy!". Zelo zabavne so tudi samostojne prigode minionsov, po domače smokijev. ;)

So pa tudi filmi, ki razočarajo. Recimo Six Degrees of Separation, sloneč na teoriji, da nas do katerega koli tujca v povprečju loči največ 6 korakov, in Uncertainty, ki igra na dejstvu, da imajo naše odločitve lahko zelo korenite posledice. Ok, prav. Poznam in razumem idejo. Kaj pa poanta filma, umetniška dodana vrednost?!

Od nanizank mi je žal za ukinjeno Stargate Universe, ki je bila odlična mešanica Stargate in Battlestar Galactice. Nasprotno se snemanje doktorja Housa nadaljuje, čeprav je bila 7. sezona prava limonada. Na srečo se je stanje z začetkom nove sezone popravilo. Od starejših serij sta me pritegnili Tretji kamen od sonca in "zakonska" Mad Abou You z domiselnim humorjem. No, pri slednji res ne vem, zakaj so morali z zadnjim delom tako ustrelit mimo z zamorjeno-osladnim zaključkom. Fuj!

Mogoče sem ti dal kakšno idejo. Vsekakor pa izbiraj filme po svojem okusu in ne pozabi na zdravo mero kritičnosti.

I said a prayer for you today

2011-10-27T19:00:00.000+02:00

I said a prayer for you today
And know God must have heard.
I felt the answer in my heart
Although he spoke no word!

I didn't ask for wealth or fame
(I knew you wouldn't mind).
I asked him to send treasures
Of a far more lasting kind!

I asked that he be near you
At the start of each new day;
To grant you health and blessings
And friends to share your way!

I asked for happiness for you
In all things great and small.
But it was for his loving care
I prayed the most of all!

Hvala! Povezani ...

Abstinenca

2011-10-27T13:12:00.000+02:00

V novem stanovanju še vedno nimamo interneta. Na žalost so pri gradnji optike lastniki in/ali izvajalci nekaj zašuštrali - hiša je večstanovanjska, lastniki različni, priključek pa en sam. Zaseden s strani najbolj zagnane najemnice, seveda. Ta noče slišat o vrtanju, da bi potegnili kabel do našega stanovanja, niti o priklopu brezžičnega usmerjevalnika. Omehčala je ni niti ponudba za deljenje stroškov in naše doplačilo za morebitno nadgradnjo paketa, če bi opazila pomanjkanje pasovne širine. Mama (lastnica) enostavno ne pusti vrtanja in pika. Vprašat bi jo morala tudi, če lahko na električno vtičnico priključi dodatno napravo!

Z nekaterimi ljudmi se res ne da pogovarjat, ker sploh ne poslušajo predlogov in argumentov, samo tupijo svoje prepričanje vedno znova. (Po tej strani je že naravno prilagojena za kariero v politiki.) Če so povrhu še nedorasli in nesposobni samostojnih odločitev, pa sploh ni pomoči.

Mogoče bojo pri operaterju celo nekako zadevo rešili in uredili ločen priklop, a še čakajo na opremo in zna trajat ... Do takrat bom moral abstinenčno krizo še naprej preganjat s posedanjem v knjižnici in lovljenjem signala po ustanovah in pri prijateljih. Za sprotne stvari gre, ostalo pa stoji ...

Počitnice 2011

2011-10-02T23:59:00.002+02:00

Letošnje poletne počitnice so bile ene najboljših! Bile so raznolike in polne.

Dom in Soča
Precejšnji del poletja sem bil kar v domačih krajih. Še enkrat sem se zavedel, kako neprecenljivih poletij sem deležen. Še posebej tisti tedni prave vročine in kopanja pri Soči spadaj v to! Letos je bila res odlična sezona. Kdo bi si mislil, da se bom še 15. septembra kopal pri Soči?! No, pogosto sem pogrešal družbo, da bi lahko delil vse lepo, kar sem doživljal.

Razvijanje talenov
V izziv mi je bilo sodelovati pri organizaciji večdnevnega programa za mlade. Lepo je videt, da si lahko s svojim znanjem koristen člen skupine. Par tednov kasneje pa sem (tudi letos) pomagal ahtat otroke, ko so se njihovi starši posvečali poglabljanju vere in delu na odnosih. Preizkusil sem se tudi v pisanju članka za revijo. Pa precej fotografiral. (moram še dodat slike k tej objavi)

Hribi
En teden smo bili na bovškem koncu in raziskovali okoliške lepote. Slapovi, reke, doline, gore ... Čudovito naravo imamo!

Morje
Osebno mi je Soče ljubša, a ugotavljal sem, da je v pravi družbi tudi morje solidna alternativa. Še posebej proti koncu sezone, ko je na plažah manj ljudi in morje ni več tako toplo, da se sploh ne shladiš. Vesel sem, da sem se odločil tudi za to.

Praga
Septembra sva s prijateljem obiskala to znamenito glavno mesto Češke. Kako sva se imela, lahko prebereš tu, tu, tu in tu.

Dolgo, vroče poletje
Za konec smo bili deležni še čudovitega sončnega vremena, ki nas še v začetku oktobra razveseljuje.

Čudovito je! Bogu hvala!

Vihar pred zatišjem

2011-10-01T09:38:00.000+02:00

Včerajšnji dan je bil divji. Od jutra sem bil v pogonu.

Desetine klicev po telefonu. Ogledi sob. Kaj vse nekateri ponujajo!? Kletno stanovanje za 7 ljudi, kuhinja "prostorna" za dve osebi naenkrat, dvoposteljna soba za 195€?! Podstrešna enoposteljna soba, stanovanje za 7 ljudi, na hodniku prestapljanje čez tramove: za 275€?! Kletna luknja brez kuhinje za 230€?! Dragi lastniki, prosim ponujajte samo tista stanovanja/sobe, v katerih bi tudi samo živeli! No, bilo je tudi nekaj dobrih ponudb.

Čuti se predštudijsko napetost. Mesto so spet zasedli študenti. Veliko je tujcev na izmenjavi. Pred okenci za bone dolga vrsta. Razlaganje delovanja sistema. Pogovor z Romunko o študiju, Ljubljani, Sloveniji. Miritev temperamentnega Italijana, ki se je v gostilni skoraj skregal z natakarjem. :)

Selitev mladega zakonskega para. V enem dnevu je bilo potrebno stanovanje izpraznit. Ker njun novi domek še ni pripravljen na vselitev, je bilo treba robo razvozit na več koncev. Tu se je res pokazala vrednost prijateljstev, ki brez obotavljanja priskočijo na pomoč - s časom in prostorom. Mimogrede, tudi moja roba je trenutno raztresena / na gostovanju na vsaj treh koncih. Hvala za potrpljenje!

Ja, še kakšen teden ali dva bo pestro, potem pa se bojo, verjamem, stvari uredile in ustalile.

Uporabno, a frustrirajoče

2011-09-30T23:39:00.000+02:00

Uporabniška izkušnja nekajdnevne uporabe ljubljanskega sistema Bicikelj.

Dostopnost
Središče Ljubljane je dobro pokrito s postajališči. Problem nastopi, ko se iz središča nekoliko oddaljiš. Tam postajališč (še) ni. Nerazumljivo se mi na primer zdi, da se iz P+R parkirišča Dolgi most v center ne moreš pripeljati z Bicikljom. Prosta kolesa in parkirna mesta se načeloma vedno dobi, je pa možno, da nekoliko iz mestnega središča, zaradi dnevnih migracij, dopoldne ne dobiš kolesa, zvečer pa ne prostega parkirišča.

Enostavnost
Uporaba je enostavna in se je hitro navadiš. Približaš Urbano, vneseš PIN, izbereš kolo. Se pelješ. Kolo po uporabi vrneš na (drugem ali istem) postajališču s prostimi mesti.

vir slike: siol.net

Uporabnost
Svoje poslanstvo - prepeljati uporabnika od točke A do B - sistem uspešno izpolnjuje. To še še posebej velja, ko sta začetek in cilj v bližini postajališča, ali ko je v eni uri mogoče postoriti opravke in kolo spet pripeljati nazaj. Kolo je pri postankih mogoče zakleniti.

(Ne)udobje
Bicikelj je razmeroma ojačano in težko kolo. Verjetno je to dobro za zaščito pred tatovi, vandali in slabim vremenom, žal pa nerodno za uporabnika (prestavljanje, parkiranje, tudi zavijanje). Velik sedež ni garancija za udobno sedenje. Manjka menjalnik: za klance, podvoze, predvsem pa za vožnjo po ravnini. Hitro namreč vrtiš v prazno.

(Ne)zadovoljstvo
Še najbolj moti odsotnost zadnje zavorne ročke oziroma njena nerodna zamenjava - zaviranje s pedali. Je komu torpedo dejansko všeč?! Ok, med vožnjo se preživi. Huje je pri speljevanju, še posebej, če si tako kot jaz navajen vedno začeti na isto nogo, po potrebi zavrtet pedal nazaj ... Grr! Večkrat se mi je zgodilo, da sem pri speljevanju nehote zavrl in se ustavil. Enkrat prav nerodno na križišču pred avtomobilom. Najbrž se tudi na to lastnost navadiš, a enostavno nimam volje se s tem ubadat in ves čas v strahu razmišljat, da ne bi zavrtel vzvratno.

Vrednost glede na ceno
Za ceno 3€/leto (če koristimo samo brezplačne prve ure), kljub vsemu dobiš veliko. Koliko je cena običajnega rent-a-bike?

Rezultat
Pohvalno je, da sistem spodbuja kolesarjenje. Po mojih izkušnjah je zadeva uporabna, a uporaba kolesa frustrirajoča. Najbrž bom občasno zadevo koristil, če pa se bo le dalo, bom še naprej rajši uporabljal moje kwlo. Vožnja z njim je v primerjavi z Bicikljom pravi užitek in balzam! :)

*Pred prvo uporabo sistema se je potrebno registrirati preko interneta. Registracija je možna tudi, če nimaš kreditne kartice (Visa Electron to ni!), a se potem stvar nekoliko zakomplicira. Pri prvi uporabi je treba račun še aktivirati in ga povezati z Urbano, nato pa je uporaba kmalu rutinska.

Ženska

2011-09-29T12:34:00.000+02:00

Bodi zelo previden, da ne spraviš ženske v jok,
kajti Bog šteje njene solze.
Žensko je ustvaril iz moškega rebra
in ne iz stopal, da bi hodil po njej.
Ne iz njegove glave, da bi ji vladal,
ampak iz boka, da mu bo enaka.
Izpod roke, da bo zaščitena,
in zraven srca, da bo ljubljena.
(iz Talmuda)

Kraj počitka

2011-09-07T15:39:00.000+02:00

Med opravilom slačenja sjrka¹ nono potoži, da ga boli hrbet in reče:
- Razmišljam, kje bi bilo najboljše?
Najbrž na žegnu². Tam vsak dobi svoj prostor, pa vsi molijo za tebe.
Se posmeje in doda:
- Včasih mi pride kakšna pametna.

:)

¹ sjrk = koruza

² žegn = pokopališče

Poletje je zakon!

2011-08-27T11:21:00.000+02:00

Soblogerka je izjavila dvom v to, da je komu sploh všeč poletje. Res, večina ljudi ima rada, ko je sončno vreme in toplo, ko pa temperature narastejo čez 30°C, se začnejo pritoževati in negodovati. Še posebej so k temu nagnjeni vinogradniki, čeprav se potem izkaže, da je tisto leto, ko največ jamrajo, najboljša letina. :) Vseeno pa sem prepričan, da nas obstaja kar nekaj, ki imamo poletje res radi¹. Še več, čeprav so vsi letni časi lepi, mi je še vedno poletje najbolj pri srcu.

Poletje je čudovito zaradi množice drobnih lepih stvari. In odprtih misli, da vse to opazimo.

Vonj od sonca razgrete kože. Osvežitev v hladni Soči. Voda, ki zaduši ves hrup in glasne misli. Ležanje na bregu, strmenje v brezmadežno modrino neba in plapolajoče drevesne liste v vetriču. Dolgi dnevi, čudoviti večeri. Gledanje zvezdic ob lizanju sladoleda. Črički, šumljanje Soče. Nočno hlajenje hiše na prepih, čez dan skrivanje v temi za škurami. Pobeljene dlake na rokah. Bosonogo sprehajanje po hiši. Sandale, kratke hlače. Odklop od budilke. Otroška brezskrbnost. Uživanje, da sploh ne pogrešam računalnika. In še in še.

Hm, mogoče bi moral zapisat, da obožujem moje poletje? Ker verjamem, da bi se v vroči pisarni ob delavniku do 17h ali v tropski vlažni vročini tudi sam pritoževal nad visokimi temperaturami. Zato razumem tudi tiste, ki poletja ne marajo. Tudi tu velja rek De gustibus non est disputandum. Lahko le rečem: jaz se imam lepo. Upam, da tudi ti!

¹Z vročino vred. Pravkar minuli teden in tisti teden v juliju (pa lanska dva tedna v juliju, pa cel julij leta 2007, pa poletje 2003 ... ), ko je bilo najbolj vroče, sem užival s polno paro! No, komarji so odveč, a se preživi.

Koliko kalorij ima denar?

2011-08-20T19:27:00.002+02:00

Globalni kapitalistični finančni sistem se mi vedno bolj upira. Zakaj?

Denar nima veze z realnostjo. Večinoma so to le številke v podatkovnih bazah. Baje tudi že dolgo ni več vezan na rezerve zlata, ki jih ima država.

Sistem je nestabilen. Na enem koncu nekaj zaškripa, po celem svetu so izgube v milijonih. Dodatno neki Povprečneži in Reveži s svojimi kvalitativnimi ocenami odločajo, ali bodo naslednje dni na borzah izgube ali dobički. Samo popraviš A v + ali obratno, pa je.

Borze vodijo algoritmi. Tisti, pri koritu. Hočeš postati vpliven na borzi? Študiraj matematiko in programiranje. Trgovanje namreč poteka v mikrosekundah in poleg prideš samo, če imaš dobre algoritme, hitro internetno povezavo in strežnike dovolj blizu borze.

Denar se ustvarja iz nič. Primer: bogatenje na račun preprodaje delnic in trgovanje z valutami. Kaj pri tem ustvariš?!

Sistem deluje le ob predpostavki nenehne, brezkončne rasti. Stabilnost ne obstaja. Če se rast ustavi, nastopi kriza. Ko se rast obrne v upad, gre vse vrtoglavo navzdol. Kako že pravi agent Smith? "Samo še ena vrsta na tem planetu deluje tako, da se širi, dokler vsega ne uniči. Virusi!" (vir)

Pa še bi se našlo.

Po eni strani niti ne bi bilo slabo, če bi se stvar dokončno sesula. Potem bi se videlo, kdo zna preživeti s svojim delom, kdo je "kmet" in koliko kalorij ima denar.

Kar te ne ubije, te okrepi

2011-07-30T23:00:00.001+02:00

Kapljico po kapljico

2011-07-30T22:41:00.019+02:00

Kapljico po kapljico me kličeš,
božaš, polniš in klešeš,
prebijaš skalo mojega srca.

V temine pošiljaš radost,
kisik, barve za mojo dušo.
Kar ustvariš, je čudovito.

O, da bi videl veličino celote!
- potem ne bi vpil ob ječanju kamna.

Fotografija in ideja sta nastali v Šunikovem vodnem gaju v Lepeni.

Štopar

2011-07-17T14:41:00.001+02:00

Po poti domov sem ustavil štoparju. V avto prisede zanimiv možak srednjih let. Izvem, da je priseljen v bližnjo vas, sicer izobražen v strojni stroki, a brez službe. Zaslutim, da mu po eni strani ustreza bolj svobodno življenje, a da ga po eni strani grize, ker ni izkoristil priložnosti v mladosti, ko bi lahko šel na samostojno podjetniško pot. Ob praznem hladilniku pač kruli v želodcu. Še posebej, ker nima vrta, ki bi ga lahko obdeloval.

Morda sklepate drugače, a bil je prav prijeten pogovor. Iz njegovih besed ni bilo čutiti pretiranega žalovanja za minulim, ampak sprejemanje sedanjosti. Niti najmanj tudi ni prosjačil.

Pogovor mi je dal misliti. Res sem lahko hvaležen, ker imamo veliko in dobro za jesti, pa tudi drugega nam praktično ničesar ne manjka. Vrt in polje sta zelo veliki dobrini, ki se ju še posebej zavedam, ko je čas pobiranja sadov (najlepše je, da je za določene stvari potrebnega zelo malo truda). In ja, skrajni čas bo, da se spravim zaključit študij, da ne postanem prej že "stara roba". :)

Za nepopolne

2011-07-17T10:11:00.003+02:00

Dve zanimivi knjižici, namenjeni nepopolnim. Torej nam vsem.

Kdor se samo bojuje, je v nevarnosti, da postane trd in neobčutljiv. Kdor samo ljubi, se nagiba k temu, da dopusti samo svojo nežno stran. K moškemu sodita obe sposobnosti. Kot bojevnik je sposoben ljubiti. Njegova ljubezen potrebuje odlike osvajalca in zaščitnika. Njegov boj pa potrebuje ljubezen, da ga jeza ne zaslepi.
(Anselm Grün - Boj in ljubezen)

Pavlov lik je poln nepopolnosti in neskladnosti. V njem sobivajo mnogotera nasprotja. Prav zato je toliko bolj osupljivo, da je kljub svoji nepopolnosti – ali morda prav zaradi nje – tako odločilno zaznamoval zgodovino krščanstva in, upam si reči, vsega človeštva.
(Alek Zwitter - Sveti Pavel za nepopolne)

Vračanje

2011-07-16T23:59:00.007+02:00

Težko je gledati človeka, še posebej ljubo osebo, kako se stara pred tvojimi očmi. In to ne počasi, ampak opazno hitro. Naš nono, ki je bil celo življenje zelo aktiven, še pri 80-ih hodil v hribe, pri 84-ih potoval z letalom, predlani pa zmogel velik del peš romanja, je zadnja leta vedno bolj ostajal doma, zadnje čase pa očitno peša. Najhuje je, da je izgubil voljo. Vse mu je postalo težko, najraje bi kar spal. Težko mu je zjutraj vstat, obroki so mu odveč, stranišče mu je muka, obuvanje napor, (manjša) hišna opravila so kot pokora, umivanje zob pa najhujša kazen. In povrhu še demenca, da pozablja kako se naredi rutinska opravila in kdaj tudi tisto, kar si mu povedal pol minute nazaj. Sam zase ugotavlja, da ni pravi, pa tudi mi se mu zdimo čudni in sitni, ko mu stalno ponavljamo napotke (najprej mu seveda pustimo, da kar se da naredi sam, a ko se nikamor ne premakne ...) ali mu storimo delat "pokoro". Treba je res ogromno potrpljenja, da ob stalnem ponavljanju enega in istega ne izgubiš živcev. Pa tudi, da ne zameriš, če kdaj kaj očita.

Seveda so tudi svetli trenutki. Ponavadi, ko se malo sprehodi ali pride v družbo. Občasno pa ga prime celo nagajivost, da nas poheca.

Vedno bolj vidim, da je res, da so si majhni otroci in ostareli zelo podobni. Včasih kar nekaj sanjajo (na primer med obuvanjem) in jim druge stvari kradejo pozornost, drugič ne poslušajo, četudi jim stokrat poveš, naredijo po svoje in se ti potem smejejo v obraz. Vedno jih je dobro vsaj z enim očesom pazit, da ne naredijo kakšne neumne. Nenazadnje, tako kot na začetku, zelo verjetno tudi na koncu življenja rabiš plenice. Edini problem je, da otroci počasi napredujejo, pri starejših pa gre lahko samo še na slabše. :(

Ah ja, včasih se spomnim na to, da je precejšnja verjetnost, da ne bomo dočakali starosti. Po svoje je res mogoče boljše imeti krajše in polno življenje ... a po drugi strani se od starejših vseeno lahko veliko naučimo.

Lavanda

2011-07-05T18:52:00.000+02:00

podarimo.si

2011-06-28T17:50:00.002+02:00

Internet je na nek način dosegel tisto, kar ni uspelo socializmu in komunizmu ;) - ljudje delijo dobrine z drugimi in si med seboj nesebično pomagajo. Pa naj se gre za deljenje znanja (forumi, wikipedia) ali digitalnih dobrin (datoteke, prosti programi). Včasih pa se spletna dobrodelnost pozna tudi v čisto navadnem, materialnem, analognem svetu.

Že kar nekaj časa deluje spletna stran podarimo.si, preko katere lahko zelo enostavno podarimo stvari, ki jih ne potrebujemo ali povsem zastonj v dar prejmemo predmet, ki ga potrebujemo in bi drugače nekomu služil zgolj za nabiranje prahu.

Zadeva je presenetljivo živa. Praktično vse stvari sem oddal po manj kot 10 minutah! In bil sem prepozen, čeprav sem se za nek predmet pozanimal skoraj takoj, ko je bila ponudba objavljena! No, verjetno je odvisno od vrste predmeta.

Torej, če imaš doma nekaj, kar ne potrebuješ in bi lahko nekomu prišlo prav, le oddaj oglas! In preveri - mogoče nekdo podarja ravno tisto, kar potrebuješ.

P.S: Nekajkrat sem kljub vsemu dobil slab občutek. Prav možno je, da nekateri redno spremljajo ponudbo, dobijo predmete zastonj in jih potem preprodajajo. Zlorab se verjetno ne bo dalo nikoli preprečit. Bom pa naslednjič malo bolj radoveden, poslušal občutke in z vprašanji skušal ugotoviti v kakšen namen bo predmet uporabljen. Kljub vsemu pa bi bilo v vsakem primeru škoda, da bi stvari romale na smetišče.

Glej tudi:
Jonathan Zittrain - The Web as random acts of kindness (TED talks)

Oddih

2011-06-27T23:59:00.147+02:00

Danes je imelo srce prednost pred skrbmi in hitenjem. Kar je bilo v osnovi mišljeno zgolj kot nudenje prevoza, se je obrnilo v prekrasen dan.

Izbira je bila v bistvu enostavna. Je sploh kaj pomišljati (?!), če imaš na voljo:
a) takojšnja vrnitev v Ljubljano, običajni opravki, skrbi
b) Trenta, prekrasna narava, otroci, razigranost, igra, fotografiranje, kosilo, namakanje nog v Soči, brezskrbnost, mir ...

Po poti nazaj sem se ustavil še v Radovljici. Všeč so mi stara mestna jedra (npr. Piran, Škofja Loka, stara Ljubljana ... ), pa sem sklenil izkoristit priložnost za odkrivanje novega. Mimogrede, všeč mi je projekt postavitve rjavih informativnih turističnih tabel ob cestah. Če jih ne bi bilo, bi verjetno kar odbrzel po avtocesti mimo.

Juhej, počitnice se začenjajo!

Glasba in "perverznost"

2011-06-27T23:59:00.041+02:00

Včerajšnja dobrodelna prireditev za pomoč družinam v stiski, ki so jo na Viču pripravile Karitas ljubljanskih župnij je bila zelo prijetno presenečenje.

Meta Horvat se s svojim petjem že predstavila na lanskem Ritmu Duha, včeraj pa pokazala, da ima še velik potencial. Najbrž pa to še bolj velja za Majo Horvat, ki ima talent vrhunske violinistke. Čeprav odhaja šele v srednjo šolo, igra izvrstno - z občutkom in tehniko, da smo samo z odprtimi usti poslušali, kako je odigrala vse vibrate, glissande, ubiranja, izvabljala višje alikvotne tone in še cel kup drugih stvari, za katere še imena ne vem ... :) Res, vsaka čast! Obema puncama želim uspešno pot naprej, pa da bi ohranile svojo preprostost.

Osrednji del večera je oblikoval Gregor Čušin s svojo novo monokomedijo "Janez brez glave", v kateri se dotakne celibata, afere mariborske škofije, obrnjenih pomenov besed (hudó!), prvotnega pomena telesa (tu precej črpa iz Teologije telesa), ... in pozove k "perverznosti". ;) Iz humorno obarvanih besed pa tudi tokrat veje velika družbena kritičnost in spodbuda, da bi bili "glas vpijočega v puščavi". Priporočam!

(foto: Tamino Petelinšek, www.cusin.si)

Um in pogum, a brez duše

2011-06-24T23:48:00.003+02:00

Globoko sem razočaran nad državno proslavo pred dnevom državnosti.

Prioritete (prvo razočaranje)
Priložnost proslave je bila krasna priložnost za otvoritev prenovljenega Kongresnega trga in parka Zvezda. A le zakaj so morali vse zelenice obkrožit s trakovi? Je nedotakljivost trave res več vredna kot to, da bi ljudje lahko prišli bližje prizorišču in bolj občutili vzdušje? Ob ne ravno vrhunskemu ozvočenju smo bili tisti sredi parka že precej odrinjeni od dogajanja. To se je zelo čutilo na vzdušju - ljudje so razgrabili zastavice, a redko kdo je z njimi mahal.

Um (no, recimo)
Uradni del se je vlekel. Saj razumem: pride četa, pa orkester, pa zastavonoše, pa predstavniki oblasti, gostje, sledi slavnostni govor ... a zakaj je treba toliko čakanja vmes?! Himno, ki bi morala biti en od vrhuncev, pri katerem bi sodelovali vsi, pa zaigrajo tako - zgolj mimogrede, brez napovedi in končajo skoraj prej kot ljudje dobro ustanejo.

Pogum
Kulturni program je bilo eno samo šopanje, divjost, izmenjevanje besede in glasbenih točk. Umetniška izvedba je bila vrhunska, tu ni kaj očitati. Tudi igra barv in osvetlitev sta bili zanimivi. A kaj ima visoka umetnost, ki jo ljudje komaj razumejo, tango, olimpijski ogenj in nekakšno afriško petje povezave s Slovenijo?! Brez problema bi ta kulturni program izvedli na katerikoli proslavi v poljubni državi.

Telo
Za konec so temo spremenili na šport. Kot za vsak slučaj - da bo vsaj to vsem všeč - na športnike smo seveda vsi ponosni. Citiranje Nejca Zaplotnika: "obsojen sem na pot," pa se mi je zdelo skoraj zloraba njegovih besed. Iz njegove knjige Pot se čuti izredno romantično dušo. Iz govornikovih ust pa ... trdost, jeza?!

Duše pa nikjer
Je kdo ob vsem tem začutil slovensko dušo, njeno pesem? Jaz je nisem.

Kosilce

2011-06-24T15:03:00.000+02:00

Pašta s cuketami (bučkami), tuno in parmezanom. Domači breskov sok.
Njam, njam!

Pornografija - izziv za starše

2011-06-16T18:16:00.002+02:00

Spomnim se, da je tata najprej nasprotoval, da bi imeli doma internet. Skrbela ga je nevarnost, da bi otroci hote ali nehote naleteli na pornografske vsebine. In po eni strani je imel zelo prav - tovrstno vsebino je enostavno prelahko dobit.

Kaj pa je nekomu problem vtipkati par ključnih besed v iskalnik, klikniti na povezavo in potem še na gumb "ENTER" na strani, ki omenja nekaj v zvezi s številko 18?! Ali pa na P2P omrežju poiskati kakšno tako datoteko?! Pa niti ni treba zavestno tega iskat. Zadnjič sem na wikipediji bral članek o neki medijski hiši in kliknil povezavo na spletno stran ene izmed revij, ki jih izdajajo. Trenutek kasneje ugotovim, da gre za pornografsko revijo, spletna stran pa vsebuje prosto dostopno trdo pornografsko vsebino! Opozorilo, da gre za vsebino za odrasle, pa napisano skoraj neopazno ob strani!

Če odrasel človek, ki naleti na pornografijo, še nekako razume, da gre za zaigrane prizore (zmote o spolnosti zaradi pornografije je bila tudi tema enega govora na TED.com), pa tovrstna vsebina vsekakor ni primerna za mladostnike, pri katerih telesni razvoj ponavadi prehiteva psihičnega in razumskega.

Rešitev? Filtri za blokiranje neprimerne vsebine so zgolj majhen obliž. Mladi so zelo iznajdljivi, da se temu izognejo, če hočejo, poleg tega ne moremo nadzirati vseh naprav s katerimi je mogoče dostopati do interneta. Pri majhnih otrocih bo filter dobra rešitev, pri starejših pa se bo verjetno treba pogovoriti o tem, čeprav je težko in včasih staršem še bolj nerodno kot otrokom.

Kakšno je pa tvoje mnenje?

Caprica

2011-06-16T10:18:00.001+02:00

Pred dvema letoma me je navdušila serija Battlestar Galactica (glej zapis Filmski kotiček), zato sem sklenil preveriti še spin-off serijo Caprica. Občutki so mešani - po eni strani sem navdušen, po drugi razočaran. Malo mi je žal, a hkrati sem vesel, da so serijo ukinili.

Zakaj mi je všeč?
Caprica se drži nekaterih konceptov iz osnovne serije. Bolj kot okoli znanstvene fantastike (dejansko je precej malo futuristične tehnologije - ljudje še vedno uporabljajo avtomobile, pištole, dvigala ...), se zgodba vrti okoli družbenih in osebnih odnosov, etičnih vprašanj, vere ... Zgodba je napeta, da po koncu enega dela želiš takoj zvedet nadaljevanje. V nasprotju z originalno serijo pa je vključeno precej manj prikazovanja spolnosti.

Kaj me moti?
Velikokrat se zdi, da cilj opravičuje vsa sredstva. Veliko je mešanja religij*. V ospredje je postavljen boj med zagovorniki mnogoboštva (grška, rimska mitologija in še kaj) in teroristično vejo predstavnikov monoteizma. Pri slednjem verovanju je veliko elementov sposojenih iz krščanstva (nebesa, večno življenje, ljubeči bog, "mati prednica", ...). Predvsem pa so nekatere stvari nakazane, a slabo dodelane in nepojasnjene (najbrž podlaga za prvotno predvidena nadaljevanja).

Kakorkoli, serija dobro izpostavi naslednje:
- Veliko gorja se zgodi zaradi želje po oblasti in zlorabe religije.
- Močno vlogo v naših odločitvah igrajo čustva, prepričanja in hotenja.
- Lahko je družba zelo tehnološko napredna, a ljudje še vedno slutimo in iščemo nekaj presežnega, nadnaravnega.

* Nasploh se zdi, da je religija hvaležna tema za filme (glej npr. Battlestar Galactica, Matrica, ...). Vzameš malo tu, malo tam. Navzven nikogar ne žališ, a se hkrati (lahko) norčuješ iz vsega. A to je že povsem nova tema.

Gospel Fever

2011-06-14T23:29:00.001+02:00

Zvečer sem bil na letnem koncertu zbora Bee Geesus. Bilo je čudovito! Pesmi odpete natančno, z veseljem in dušo, odlično vzdušje v dvorani, stik in sodelovanje z občinstvom ... Enkratno! Gospel enostavno dvigne duha!

I will celebrate!

Kdor misli, da stoji, naj pazi, da ne pade

2011-05-24T11:32:00.002+02:00

Tako enostavno je zabluzit. Kar se je gradilo dolgo časa, se v trenutku podre. Težko pridobljena kondicija izgine v nekaj lenobnih dnevih. Z vztrajnostjo grajen odnos se skrha. Nekaj, s čemer se že dolgo bolj ali manj uspešno bojuješ, te preseneti in porazi v trenutku slabosti. Zvrneš se v jarek ob poti. Res,

kdor misli, da stoji, naj pazi, da ne pade! (prim. 1 Kor 10,12)

So trenutki, ko sem res zadovoljen s svojim življenjem, vem, kaj si želim in kako to doseči, čutim, kaj je dobro in se tega kar se da držim. V zanosu svoje misli delim z drugimi, v upanju, da bo še koga nagovorilo in spodbudilo. Pa se stvari obrnejo in podvomim o mojih ugotovitvah, zmanjka mi volje za vztrajanje v tem, kar mi je bilo prej jasno, da je pravo (od tako osnovnih stvari naprej, kot je izkoriščanje časa in stik z naravo). V teh trenutkih se počutim skoraj hinavsko. Kako lahko "pridigam" drugim, če se sam tega ne zmorem držati?! Na srečo verjamem, da me razumete, ker nihče od nas ni popoln. Se pa trudimo in včasih nam nepričakovano pomaga že par besed. Zato upam, da bojo kakšni moji zapisi vseeno spodbuda - v smislu stavka:

delajte, kar vam rečejo, po njihovih delih pa se ne ravnajte. (prim. Mt 23,3)

:-)

Kmetovanje, vrtičkarstvo in samooskrba

2011-05-17T13:12:00.000+02:00

Nekaj normalnega je, da mlad človek študira, da odide od doma in si s svojo izobrazbo skuša zagotoviti čim boljšo zaposlitev. Počasi se osamosvoji in z lastnim prisluženim denarjem kupuje vse, kar potrebuje. Se sploh še kdo spominja časov, ko so ljudje preživeli z delom na domači kmetiji?

Včasih je bilo treba večino stvari pridelati doma. Če nisi posejal in posadil, pognojil in oplel, pobral in shranil, ni bilo nič. Danes nas to ne skrbi. Če nečesa nimamo, skočimo v trgovino in se sploh ne sprašujemo, kako da jagode uspevajo januarja ali od kje je tista eksotična hrana ...

Ne bom tožil nad starimi časi, ker se vsaj malo zavedam, koliko dela in truda je (bilo) potrebnega na kmetiji. Vseeno pa je zaskrbljujoče, da se počasi izgublja tudi znanje, kako hrano sploh pridelovati (samo za primer dva prispevka: 1, 2 :)). Obenem se še vedno gradi čez najboljša kmetijska zemljišča. Že tako ali tako imamo v Sloveniji problem s samooskrbo, boljše pa, da ne pride do kakšnih katastrof, drugače ... bomo stradali?

Danes je kmetovanje in vrtičkarstvo za večino od nas bolj rekreacija kot stvar preživetja. Pa s tem ni nič narobe. Zakaj bi bil človek od tega odvisen, če ni potrebe?!

Prejšnji vikend sem z veseljem šel na kratko pomagat pri delu v polju. Vsak človek, če je pošten in če zna prisluhnit svojemu telesu, ve, da potrebuje stik z naravo, brez katerega se vedno bolj vrti le okoli sebe, morala pa mu vztrajno pada. Gibanje in delo človeka zadovoljuje. Zakaj ne bi torej izkoristili nečesa, kar daje dvojno korist - dobro vpliva na počutje in daje hrano?! Če imate le možnost (zemljo, čas, znanje), izkoristite to! Delo se hitro blagodejno pozna tudi na denarnici.

Pa še en nekoliko povezan zanimiv intervju o tistem najbolj okusnem delu - kuhanju in uživanju hrane.

Breginj

2011-05-09T23:59:00.002+02:00

Po velikem potresu leta 1976, ki je na področju Slovenije največjo moč dosegel v Breginjskem kotu, se je tedanja oblast odločila za hitro pomoč - poškodovane hiše v Breginju so porušili in postavili nove, montažne hiše in skupen hlev. S tem so povsem spremenili podobo vasi in uničili veliko kulturno dediščino. Ohranilo se je le cerkev, župnišče in nekaj hiš, ki sedaj tvorijo muzej / kulturni spomenik.

V obliki gruče strnjeno pozidani stari Breginj je veljal za biser edinstvene beneško slovenske arhitekture. (...) Breginjski muzej, edini ohranjeni delček starega vaškega jedra, kompleks dvonadstropnih, z ganki prepletenih kamnitih hiš, pa je danes edina priča o podobi nekdanje vasi.
(vir: http://breginjski-kot.com/)

Včeraj smo bili v bližini in šli samo na kratko izvidnico. Se pa v kraje ob Nadiži gotovo še vrnem.

Še pogled na Krn (iz Starega sela). Pravijo, da je podoben Valentinu Staniču (visoko čelo, nos).

Zlati čas

2011-05-06T13:06:00.002+02:00

Odkar nimam več predavanj, uživam 100 na uro. Podobno kot v času absolventskega statusa, le da sedaj boljše izkoriščam podarjen čas. Ob različnih aktivnostih mi nikakor ni dolgčas, pa tudi preveč zapolnjeno ni, da ne bi imel časa dihat. Skratka, idealno.

Zelo pametna je bila odločitev, da se trudim hodit spat ob polnoči (no, predvsem je pomembno, da ugasnem računalnik, naprej gre samo od sebe po naravni poti) in vstajat okoli 8h. Tako ne ponočujem pretirano in ne prespim preveč jutra. Mogoče bom zvenel kot stari ljudje, a človeku dejansko zelo dobro dene, če ima nek ustaljen ritem. Seveda so izjeme in če se pojavi priložnost za kakšne nočne vragolije, se jih ne branim. Da prejšnjega tedna, ki smo ga prežurali, niti ne omenjam. :)

Ko smo že pri ritmu dneva in noči ... Nekaj najlepšega je, ko imaš zjutraj čas, da se počasi zbudiš, po potrebi skočiš pod tuš, v miru poješ zajtrk, narediš jutranjo telovadbo, si vzameš trenutke za duhovnost ... Bogastvo!

Če sem priden, se dopoldne kmalu spravim kaj delat (za faks ali podobno). Za kosilo sem zelo vesel družbe, a tudi sam mi ni težko iti ven ali si kaj skuhati (kar je sicer redko zaradi študentskih bonov). Popoldnevi in večeri med tednom pa so napolnjeni s prijetnimi obveznostmi: še vedno pojem pri zboru, plešem pri folklori, vpisal sem se na tečaj kitare, sodelujem kot prostovoljec, redno se dobivamo s prijatelji ... Razmišljam še o čem novem. Aja, pa za branje za dušo si z veseljem spet kdaj vzamem čas.

Mogoče prvič v življenju zares znam biti hvaležen in uživat vsakdanjost v tem, kar sem, kjer sem, čeprav tudi kdaj zabluzim, življenje ni popolno in ostajajo neizpolnjena hrepenenja. Živim.

V tem obdobju mi je šele postalo jasno, zakaj ljudje govorijo o študentskih letih kot o tistih najlepših ... No, verjamem, da bo še ogromno lepega in iskreno upam, da najlepši trenutki še pridejo, verjetno pa bo res težko še kdaj imeti takšno idealno kombinacijo količine prostega časa, mladostne moči, volje, zaupanja, občutka izpolnjenosti. Zato se trudim uživat vsak trenutek. Privoščim pa tudi vam, da se imate vsaj tako lepo kot jaz!

Pisma izkušenega hudiča

2011-05-05T23:59:00.015+02:00

V roke mi je prišla zanimiva knjiga, v kateri so vse stvari obrnjene na glavo. Satan je poimenovan kot "Naš Oče", dobro in slabo imata ravno nasproten pomen, Boga pa se imenuje "Sovražnik". Ob branju pisem izkušenega kolega hudičku vajencu spoznavamo taktike zavajanja skozi oči peklenščka. Miselni preskok v marsičem zelo odpira oči, vmes pa nehote izvemo še kaj o Bogu.

Zasači ga v trenutki, ko je resnično ubog v duhu, in vtihotapi v njegov razum razveseljivo misel: "Hudirja! Zdajle sem pa ponižen," in skoraj pri priči se bo prikazal napuh - napuh zaradi njegove lastne ponižnosti.

Zakaj to dejanje stvarjenja pušča prostor za njihovo svobodno voljo, je vprašanje vseh vprašanj, skrivnost zadaj za Sovražnikovim nesmislom o "Ljubezni". Kako da to tako deluje, sploh ni vprašanje; Sovražnik namreč ne vidi vnaprej, kako človeška bitja svobodno sodelujejo v prihodnosti, temveč jih vidi, kako to delajo v Njegovi brezmejni Zdajšnjosti. In jasno, da gledati človeka, kako nekaj počenja, ni isto kakor prisiliti ga k temu.

Najlepše pa je sporočilo med vrsticami, da je kljub vsem trudu zlo še vedno nemočno proti Njemu. Oziroma, kot je lepo povedala prijateljica: živimo med "dnevom D" in podpisom kapitulacije - vojna je že dobljena, čeprav se sovražnik še upira in se moramo še boriti. :)

Pogumno naprej!

PS: pisatelj C. S. Lewis je verjetno bolj znan kot avtor Zgodb iz Narnije.

Prton

2011-05-03T16:39:00.007+02:00

Beseda prton (tudi porton, prtwn, klwna ...) izhaja iz besede porta (lat. vrata) in običajno označuje s kamnitim obokom pokrita (ali brez njega) vhodna vrata na dvorišče. Najbolj značilen primer so vhodi v kraške domačije.

Beseda pa ima še drug pomen. V naših koncih obstaja navada, da se pred poroko ženinu in nevesti na domu postavi prton - nekakšen okrašen slavolok iz smrečja. Na Vipavskem in Krasu temu rečejo klwna (o tem je že pisala Kosoblejka), pri nas klwna označuje samo posamezen steber za prton, drugje pa mislim, da te navade ni in se postavlja samo mlaje. Seveda ne gre samo za delo - postavljanje prtona je priložnost za druženje in praznovanje celotne vasi, nihče ne ostane lačen in žejen, fešta pa traja pozno v noč.

Če na kratko povzamem postopek postavljanja (ki se razlikuje od vasi do vasi):
- fantje gredo čez dan po smrečje,
- smrečje se naseka na krajše vejice,
- vejice se nabere v šope in z njimi oplete dva trama in zgornjo stranico,
- obe klwni se postavi pokonci in pritrdi še zgornjo stranico,
- med tem časom gredo punce po okolici nakrast rože (razumljivo se pričakuje, da se tega početja ne preganja pretirano),
- postavljen prton se obreže, oblikuje in okrasi z rožami,
- nanj se pritrdi še desko z napisom ("Srečno" ali "Živela ženin in nevesta" ali kaj podobnega),
- med posameznimi koraki se večkrat vzame odmor za hrano in pijačo.
(Delno sem si pomagal s tem zapisom.)

V četrtek se je vse to dogajalo pri nas. Še več - bila je dvojna fešta, saj se je postavljalo dva prtona hkrati - pri sosedovih so namreč praznovali zlato poroko in ker pred 50-imi leti mladoporočenca nista imela prtona, s(m)o jim sedaj pripravili presenečenje. Dogajanje je bilo zelo pestro, veselo, predvsem pa smo si vzeli cajt. Delo se je sicer zaključilo okoli 4h ponoči, a najbolj vztrajni še ob 7h zjutraj niso hoteli domov in je blo treba narezat pršut za zajtrk! :) Še dobro, da se je prton postavljalo en dan prej in ne v petek, drugače bi se lahko samo še obleki in šli na poroko.

Še dve sliki:

šolski primer prtona, en najlepših, kar sem jih videl, brez pretirane okrasitve

poskus drugačne oblike (zaradi večje širine), slikano sredi noči, ko prton še ni bil dokončno okrašen

Edina stvar, ki me je razočarala, je bilo dejstvo, da so ljudje (celo mladina) hoteli poslušat samo govejo muziko. Tako sem moral izbrskat vseh 20 komadov goveje muzike, kar jih imam in dal na ponavljanje. Ker je itak vse isto in ker ljudem kronično primanjkuje kritičnosti, večinoma sploh niso opazili, da se komadi samo ponavljajo, kaj šele doumeli sarkazem v komadu "Čreva na plot", ki sem ga dodal zraven.

Ples po minskem polju

2011-04-30T14:00:00.005+02:00

That's what the promise is for.

Mladoporočenca, srečno na vajinem plesu! Veseli smo, da lahko praznujemo z vama!

Rezidenca Goli otok

2011-04-10T15:35:00.002+02:00

Skupina blokovskih sosedov me je pooblastila, da v njihovem imenu objavim naslednje obvestilo:

~ ~ ~ ~ ~ ~ ~

S koncem marca smo končno požagali moteča drevesa ob bloku in parkirišču. Ta ukrep je bil nujno potreben na poti do uresničitve vizije - poimenovanja naše častitljive stanovanjske hiše z nazivom Rezidenca Goli otok.

Pri nas ne maramo dreves, ker:

proizvajajo kisik, ki ga že vrsto let mukoma z neutrudnim dihanjem poskušamo porabiti,
delajo senco, mi pa želimo tudi v poletni vročini imeti avto prijetno ogret,
s cvetenjem onesnažujejo asfaltne, betonske in okenske površine,
v njih prebivajo ptice, ki s čivkanjem motijo gledanje telenovel,
so drevesa sestavni del gozda, mi pa nočemo živeti v divjini, ampak ohranjati prelepo urbano malomeščansko okolje.

Vaši najljubši sosedje.

~ ~ ~ ~ ~ ~ ~

ps: Idejo mi je dala soseda, ki se z odločitvijo očitno ni strinjala in je po žaganju dreves izjavila, da je okolica kot Goli otok.

Kako si predstavljam nebesa?

2011-04-07T19:52:00.001+02:00

Nebesa je seveda človeško nemogoče doumeti, če so res zunaj prostora in časa. Si jih pa vseeno kdaj predstavljam. Ne kako izgleda "prostor", kako je vse okrašeno in podobno ... Bolj v smislu kakšno vzdušje je.

Verjamem, da bo to eno prekrasno srečevanje s prijatelji, ko se bomo v Ljubezni med seboj toplo objeli iz iskrenega, čistega veselja, brez kakršnihkoli sebičnih želja ali pričakovanj. In naenkrat nam bo vse jasno: kako je nastal svet, kako deluje vesolje, kakšen smisel ima in kako se razvija življenje od prvega trenutka dalje, kaj je vzrok za dogodke, ki smo jim bili priča, poznane nam bodo vse podrobnosti vsakega trenutka na vseh koncih stvarstva, brez besed bomo vedeli kaj čutijo drugi, predvsem pa bili v neposrednem odnosu z Bogom, ter se zavedali, kaj je resnično pomembno. In še nekaj lepega: poznali bomo vse pesmi, ki so kadarkoli in kjerkoli nastale, z vsemi harmonijami in v kateremkoli jeziku. Dane nam bodo sposobnosti, da bomo prekrasno peli in igrali. Vsak bo edinstven delček v prekrasni simfoniji in nikoli, res nikoli se tega ne bomo naveličali. Dolgčas pa bo le en izmed občutkov, ki smo jih spoznali, a nikoli več doživeli. Ah, komaj čakam! :)

Brez prijateljstva in glasbe (oziroma tega, kar je glasba zgolj predokus) si nebes res ne znam predstavljati ... No, brez Boga bi bilo tudi nekam prazno. :)

random.choice([1,2,3,4,5,6])

2011-03-27T23:49:00.001+02:00

Danes je bil dan povsem v znamenju druženja s prijatelji. Po kuhanju in odličnem slow food kosilu, se je pojavila ideja, da bi zaigrali kakšno družabno igro. Ker na žalost v študentskem stanovanju nimam niti ene družabne igre, niti kart za briškolo ne, se je bilo treba znajti drugače.

Najprej smo se šli pictionary (risanje in ugibanje pojmov). Ko smo se naveličali risanja, se je prijatelj spomnil zanimive igre s figuricami in kamenčki (nekakšna nadgradnja igre Človek ne jezi se), pa smo vpregli možgančke, uporabili zadnjo stran starega plakata za igralno ploščo, plastične pokrovčke za figurice (pokrovčke se še vedno zbira za razne dobrodelne akcije), sponke za ovire/kamenčke, za kocko ... za kocko sem pa izkoristil svoje programerske sposobnosti in napisal preprosto skripto v pitonu, ki je kar se da posnemala naključno padanje števil na igralni kocki. Tako to izgleda. :)

Igra se je razvnela, dodatno smo dogajanje popestrili s spreminjanjem pravil (predvsem zmanjševanje števila ovir), na koncu pa je zmagal najboljši - jaz, kdo pa!? ;) Skripta je seveda povsem nepristransko napisana. :) Hec gor ali dol, imeli smo se super!

Jesus Gave Me Water

2011-03-27T12:18:00.000+02:00

Well, there was a woman from Samaria
came to the well to get some water
There she met a stranger who did a story tell
That woman dropped her pitcher
she drank and was made richer
From the water he gave her and it was not in the well.

Materinski dan

2011-03-25T23:59:00.025+01:00

Vsaka mama je prava mama,
dana za srečo in na veselje.
Prava. In ena sama.
Za vse življenje.
(Tone Pavček - Mama)

Utrinki prejšnjega vikenda

2011-03-25T15:22:00.001+01:00

Krn, lepotec

Krn in Matajur (skrajno levo)

Pomlad!

Večerno sonce - fotografov najljubši reflektor

91

2011-03-22T10:30:00.000+01:00

Tudi starejši radi zjutraj pospijo. (brez kape pa tudi v postelji ne gre)

Vse najboljše!

Oda krilu

2011-03-08T16:00:00.001+01:00

Tako nekako je bilo naslov prispevku, ki sem ga že nekje v dijaških letih zasledil v lokalni dijaški reviji. Nadaljevanje je sicer zavilo v nekoliko drugo smer, a zelo se strinjam z osnovno mislijo: ženske v krilu ste privlačne!

Od nekdaj so mi všeč ženske v krilu. Krilo nežno poudari ženskost in njeno lepoto, a ravno prav skrije. Nekoliko skrivnostno je privlačnejše od razkritega!

Žalostno je, da je skozi zgodovino gibanje za ženske pravice zavilo v napačno smer - v iluzorno enačenje z moškimi, katerega simbol je postalo žensko nošenje hlač. Krilo nikakor ne jemlje enakopravnosti, dostojanstva, pravic, prej obratno - priznava drugačnost. Zato, draga dekleta in žene, ne bojte se nosit krilo!

beri tudi:
Oda
Trebuščki

Avto vs. kolo vs. hoja

2011-03-04T09:19:00.000+01:00

Nič nujnega

2011-03-03T15:58:00.004+01:00

Zanimive stvari, ki bi jih rad delil z vami, a jih nisem želel objavljati vsako posebej in smetiti blog.

dva dokumentarca:
Zločin, ki ne zastara (a se na žalost še vedno ne rešuje)
Anton Nanut, dirigent (starejši dokumentarec o letošnjem Prešernovem nagrajencu, doma iz naših koncev)

"samo v Sloveniji":
tragikomika na avtocesti (in še vedno se imamo za dobre voznike!?)
nagca na petrolu (o resničnosti ne bom sodil)
srečni naši politiki

google zna navdušit s preprostimi in privlačnimi filmčki:
prioritetna pošta (meni zadostujejo dobri filtri)
zabavno uničevalna predstavitev chrome OS
kako starše naučiti uporabo tehnologij
ideja spletne TV

pa še nekaj branja, za kritike sodobne (preveč) tehnološke družbe:
Barva digitalnega denarja
Prihajamo v dobo, ko bo televizija gledala nas

Naš nono je zakon!

2011-02-20T17:42:00.000+01:00

Dogajanje nekega popoldneva, povzeto po opisu gospe¹, ki obiskuje, pomaga in dela družbo našemu nonotu (91) in noni (86), ko domači ne moremo:

Ob igranju igre 'Človek ne jezi se' pogovor nanese na bližajočo se poroko v družini.
Nona: Nikamor ne gremo.
Nono: Seveda bomo šli!
Nona: Ne, ker smo nerodni in bo treba na stranišče.
Nono: Saj imajo povsod stranišča.
Nona: 'Ne' sem rekla, smo stari in nerodni!
Nono: Saj je vseeno kje sediš - doma ali v gostilni.
Nona gre v špajzo, nono pa ji pokaže figo in prišepne omenjeni gospe:
Saj me boš peljala, da ne bom ta mladim sitnaril? Ji bova pa ušla!
:-D

¹Nekateri imajo res velik dar za delo s starejšimi. Znajo jih urediti, na pravi način se z njimi pogovarjati in jih zaposliti (sprehod, pogovor, družabne igre). Za to gospo smo res hvaležni. Kdo bi še prišel na idejo staremu nonotu dat reševat računske naloge?

Mu gre dobro od rok, ane? (za označeno z zvezdico je potreboval pomoč)

P.S.: da ne boste dobili napačnega vtisa - tudi naša nona je posrečena in si zasluži svoj prispevek.

Je moško lulanje glasnejše od ženskega?

2011-02-19T23:45:00.003+01:00

Naslov raziskovalnega dela
Vpliv različnih dejavnikov na glasnost človeškega izločanja urina

Področje raziskave
Raziskava sega na področje človeške anatomije, akustike in medčloveških odnosov

Opredelitev raziskovalnega problema, namena in ciljev
Ena izmed bistvenih lastnosti živih bitij je prehranjevanje in s tem neločljivo povezano izločanje. Kot naraven proces življenja izločanje težko označimo kot nemoralno, kljub temu je javni pogovor v nemedicinski družbi o tem nezaželen. Še več, tudi širjenje zvokov izločanja je družbeno nesprejemljivo. Problem je zlasti pereč v starejših večstanovanjskih stavbah s slabo zvočno izolacijo, kjer se je v zadnjem času v ospredje postavilo vprašanje glasnosti izločanja vode (t.i. lulanja) pri mlajših predstavnikih moškega spola (t.i. mulotih). [poglej vir]

Glavni namen raziskave je ugotoviti vpliv različnih dejavnikov na glasnost človeškega izločanja urina, s posebnim poudarkom na iskanju razlik med spoloma. Z znanstveno utemeljenimi napotki za preprečevanje nastanka preglasnih zvokov izločanja želimo izboljšati vsakdanje sosedske odnose.

Cilji raziskave so:

urediti raziskovalno okolje, v katerem se bodo testni subjekti počutili domače in tako izločali na čim bolj običajen način,
izmeriti objektivno glasnost (jakost zvoka) izločanja pri različnih dejavnikih,
upoštevati subjektivne ocene glasnosti izločanja,
podati vzgojne napotke za čim bolj uvidevno uriniranje.

Delovne hipoteze
V raziskavi predpostavimo:

da na glasnost izločanja vplivata relativna višina in naklon iz katerih tekočino izločamo,
da izbira opreme in materialov v toaletnih prostorih vpliva na akustiko in širjenje zvoka,
da je subjektivna kritična meja motečega v korelaciji s starostjo sosedov.

Dosedanje raziskave
[...]

Metode dela
Testni subjekti bodo pod nadzorom vnašali vodo v telo in nato po skrbno določenem mešanem zaporedju pri različnih opazovanih dejavnikih v sanitarnih prostorih izločali tekočino. Dogajanje bomo posneli s kvalitetnimi mikrofoni, postavljenimi v različnih prostorih stanovanjske zgradbe. Objektivno jakost zvoka bomo določili s pomočjo računalniškega procesiranja signalov, subjektivno oceno motečega zvoka pa določili na podlagi anketnih vprašalnikov, ki jih bo izpolnila druga, izolirana skupina testnih oseb. Sledila bo primerjalna analiza rezultatov.

Prispevek k stroki
Raziskava bo pripomogla k detabuizaciji naravnega procesa izločanja in spodbudila raziskave na zanimivem interdisciplinarnem področju medicine, fizike in sociologije.

Pa naj še kdo reče, da nas na faksu niso ničesar naučili ...

Muloti lulajo

2011-02-18T23:20:00.003+01:00

Ena frišna iz serije Ah, sosedi! Naših sosedov ne moti samo nočno tuširanje. :)

Prosimo, da naučite mulota kako se gre v školjko na vodo. On nameri v školjki direkt v vodo, to se sliši daleč naokrog posebno v nočnih urah. Še bolj se nam gnusi, ker vemo zakaj se gre. Upamo na rešitev.
(neznan podpis)

Sosedje, hvala ker skrbite za naše zdravje - da se dovolj smejimo.

Imaš čas zame?

2011-02-05T18:58:00.000+01:00

Največ kar lahko nekomu pokloniš, je tvoj čas. Sebe.

Verjamem, da marsikaj narediš prostovoljno. Prostovoljstvo ni samo tisto organizirane oblike (društva, organizacije), ampak še veliko več, kar opravimo svobodno, prostovoljno, ne da bi pričakovali ali zahtevali plačilo*. Te pa spodbujam, da se vključiš tudi v katero izmed organiziranih oblik. Možnosti je veliko in eno uro na teden gotovo najdeš za drugega. Zagotovo se splača.

*Izkoriščanje delavcev NI prostovoljstvo!

Wild wild net

2011-02-04T13:22:00.000+01:00

V sredo sem se udeležil okrogle mize o (ne)etičnem obnašanju na internetu. Da to ni nek navidezen problem, se zaveda vsak, ki je bil kdaj moderator na kakšnem bolj obiskanem splošnem spletnem forumu, pa tudi blogerji, ki si upajo spregovoriti o kakšni bolj občutljivi temi. Večinoma se sicer moderatorji ukvarjajo z sivim območjem, ko so besede na meji sprejemljivega, a velikokrat provokatorji preverjajo, kako daleč se jim bo pustilo - če imajo prosto pot, hitro pride do odkritih besednih napadov, žalitev in tudi spodbujanja k nasilju. Strinjam se z urednico spletnega Dela, da na žalost postajamo vedno bolj neobčutljivi in včasih nečesa sploh ne prepoznamo kot neprimerno. Razpravo je začinil predstavnik IJS-a, ki je izjavil, da neetično obnašanje na spletu sploh ni problem. Seveda je res, da je veliko drugih pomembnih problemov, a to ne pomeni, da je ukvarjanje s tem nepotrebno! Zatiskanje oči in obračanje stran problema ne reši. Splet tudi ni nek drugi svet, ki bi bil povsem ločen od fizičnega.

Zelo podpiram delovanje pobude SAFE.si, ki se trudi z izobraževanjem otrok, mladine, staršev in učiteljev o varni rabi interneta. Starši, veste kaj vaši otroci počnejo na spletu? Se vsaj osnovno spoznate na stvar ali vas lahko brez problema ovijejo okoli prsta? Ste se kdaj o tem pogovarjali? Svetovni splet je velika pridobitev (na trenutke se zdi, da mu je uspelo to, kar ni uspelo socializmu in komunizmu - da ljudje nesebično delijo znanje in dobrine z drugimi :)), ki jo lahko s pridom uporabimo za dobro, in prav je, da ostane kar se da nevtralen in nenadziran, a to ne pomeni, da ga lahko kar brezglavo in naivno uporabljamo. Poleg zlonamernih ljudi, smo si velikokrat sami največja nevarnost, ko se ne zavedamo, da kar enkrat objaviš na internetu, tam za vedno ostane. Tudi po "izbrisu", v arhivih in varnostnih kopijah. Zato dobro premisli, preden klikneš na gumb objavi! Si za tem res pripravljen stati tudi v resničnem življenju? Tudi čez 10 let?

Glej tudi:
Delo - Kako preprečiti sovražni govor na internetu?
Dnevnik - Je "krava debela" na tej ali na oni strani etičnosti?
Ideje, vredne širjenja
Izgubljeno, najdeno in neizbrisljivo

Bog v metroju & Koliba

2011-02-02T08:00:00.008+01:00

Dve knjigi, ki na preprost, otroško iskriv, humoren, a globok način spregovorita o Bogu in me prepričata bolj kot marsikatera strokovna teorija in razlaga.

Ko je Bog od svojih posebnih, in celo, kar priznajmo, zelo posebnih služb izvedel, kaj vse se godi v metroju, se je sklenil spustiti dol, da bi se na lastne oči prepričal, kaj se dogaja. (Gilbert le Mouël - Bog v Metroju)

... če iz neizrekljivih tragedij znam narediti dobro, še ne pomeni, da sem to, kar uporabim, tudi povročila ali da to potrebujem, da dosežem svoj namen. (William Paul Young - Koliba)

Iskreno priporočam!

Življenje

2011-02-01T01:51:00.003+01:00

(napise v oblačkih se lahko izklopi)

Glej tudi:
Trebuščki
govor 12-letnice o splavu
Nemi krik (slovenski prepis)
Filmski kotiček 3 - Juno

Erazmus

2011-01-27T16:15:00.004+01:00

Minilo je že dovolj časa, da se ne bo noben počutil ogroženega, ko bo to bral. :)

Pri nas doma so nas vzgajali k temu, da je lepo, če obiskuješ starejše, osamljene in ljudi, ki potrebujejo pomoč. Tako smo za vikende in še posebej za praznike obiskovali nonote, none, (stare) strice in tete ... Otrokom nam je bilo to največkrat čisto odveč in smo se veselili le kakšnih bonbonov, panetonetov in bankovcev po 5000 lir. A s časoma smo začeli razumeti, da je bilo prav, da sta nas mama in tata vozila s seboj. Tako smo tudi mi dobili ta čut in kar sta nam z zgledom pokazala, se bo gotovo oziroma se že vrača v tem, da čutimo odgovornost za skrb za naše starše. Če bomo to uspešno prenesli tudi na naše otroke, se nam na starost ni treba bati, da bi bili zapuščeni. Saj poznate tisto "Kdor spoštuje očeta, bo vesel lastnih otrok." (Sir 3, 5)

Pravijo, da je dobrota sirota. Pa ni res - vedno nekaj dobiš v zameno. Včasih tudi tisto, česar si nisi želel.

Mamina teta je večji del življenja preživela na italijanski strani meje, kamor se je poročila. Brez da bi zapadel v brezplodno delanje norcev in kritiziranje Italijanov (kamor nas, priznam, Primorce večkrat zanese), je dejstvo, da je nivo oskrbe in higiene v italijanskih bolnicah in domovih za ostarele slabši kot pri nas. Najbrž je bil to vzrok, da se je postarana teta v enem od teh domov nalezla garij. Posledično je z njimi v stik prišla tudi naša mama, ki jo je najpogosteje obiskovala. Teta je kmalu po tistem umrla, nam pa med drugim zapustila to majhno golazen. No, vsaj mama je bila med dediči, ostali smo se praskali bolj zaradi psihe. Če začneš razmišljat o tem, te gotovo nekje začne srbet, na koži pa začneš opažat značilne dvojne pikice.

Panika!!!

Doma je mama ukazala: vsi se tuširat, mazat s kremo proti garjami, menjat posteljnino, vse obleke v pranje ali za dva tedna v nepredušno zaprte vreče. In to delaj več tednov! Stvari so kot po tekočem traku romale v karanteno. Pralni stroj je praktično neprestano delal in pravi čudež je, da ni pregorel. Prepoved tesnih stikov je najbolj mučila brata in njegovo punco, dokler se nista zavestno odločila kršiti prepoved (prvi koraki v odločitvi biti skupaj v dobrem in slabem ;)). Ozračje je bilo napsihirano in če se ne bi začeli hecati na račun prigode, bi se nam sfizlalo.

Da ne bi po nepotrebnem zganjali panike pri drugih (še zdaj ni prav jasno, ali smo jih sploh vsi dobili), smo se dogovorili za kodno ime - garje smo zaradi tendence po izmenjavi poimenovali erazmusi. Tako smo se lahko tudi v javnosti brez težav hecali iz problema in negodovali nad slabim nadzorom pri izmenjavi. Na srečo smo po psihično napornih tednih le dočakali dan, ko je mama razglasila prenehanje vsesplošne nevarnosti in zapovedala veselo praznovanje.

Tako, zdaj veste. Če sem pred letom ali dvema govoril o erazmusih, nisem imel v načrtu študijske izmenjave! :-D

Farmacija

2011-01-27T13:02:00.000+01:00

Občasno se pri nas vživimo v farmacevte.

Zdravila za nonota (levo) in za nono (desno).

In kup odpadkov. Je res treba vsako tabletko posebej zavit in med njimi pa delat velike razmike, da se porabi čim več aluminija?!

Požeruhinja

2011-01-21T23:03:00.022+01:00

(Vir: "Megla je pojedla cesto", članek v Primorskih novicah, 18.1.2011)

Ta vikend boljše kaže. Juhej, burja!

Zadnji krog

2011-01-11T14:55:00.001+01:00

Do petka smo morali oddati dispozicijo za magistrsko delo. Najbrž je odveč poudarjati, da se me, kot pravega študenta, še vedno močno drži študentski sindrom - dispozicije sem se lotil (pre)pozno in delal do zadnjega dne, do poznih nočnih ur. Vmes me je nekajkrat prijelo, da bi vse skupaj pustil, dispozicijo in študij. Čisto odveč mi je bila ta birokracija! Saj razumem, za pravo raziskovalno delo se je treba pripraviti (za dobre rezultate) in ugodit birokraciji (za finance), zato je dobrodošlo, da te že faks vsaj malo pripravi na ta način dela, če te pot pelje v to smer. Lahko pa tudi dobiš potrditev, da te to ne zanima. Nismo vsi za akademsko raziskovalno delo, kot tudi niso vsi za študij. Družba pa potrebuje tako poklicno izobražene ljudi, intelektualce, kot akademsko stroko. Važno je, da ugotoviš, kaj je zate - v katerem poklicu lahko najbolj izkoristiš svoje talente in v čem najdeš največ zadovoljstva.

No, nisem obupal na pol poti. Spomnil sem se na to, kar vedno drugim pravim: "Faks ni niti približno najpomembnejša stvar v življenju, je pa trenutno naša velika odgovornost" in Pavčkovo pesem Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca, stisnil zobe in spisal dispozicijo. Oddal sem jo z olajšanjem in mislijo, da se zdaj pa zares podajam v zadnji krog študija. Še to izpitno obdobje in par mesecev za pisanje magistrske, potem pa bo zares dovolj. Zadosti bo seminarskih nalog, predavanj, vaj in izpitnih obdobij. Dovolj je obveznosti, ki jih nosim s sabo domov, da visijo nad mano, mi vzbujajo slabo vest in me morijo. Ne trdim, da bo odslej vse rožnato in vem, da sem mogoče velik optimist, ker (čeprav imam nekaj izkušenj) se ne zavedam, kaj vse pride z 8-urnim delovnikom. Študentsko življenje je v splošnem lahko zelo lepo, a čutim, da moram naprej*. Hvala vsem, ki me podpirate!

* Tako, kot bi morali naprej vsi, ki vlečejo študentska leta in se vpisujejo zaradi statusa. Na žalost je to za nekatere način preživetja, ker ne dobijo zaposlitve, razen preko študentskega dela. A če imaš možnost redne zaposlitve, bodi dovolj pošten do sebe in do države! Ne vpisuj nekaj, kar te sploh ne zanima in ne financiraj študijev, ki so sami sebi namen in preživijo le zaradi vpisov zaradi statusa.

How To Be Alone

2011-01-10T18:44:00.000+01:00

Božična noč

2010-12-24T22:27:00.003+01:00

Namesto, da bi danes zasvetile lučke, božični dan pa pobelil sneg,
lučke po ulicah že izgubljajo čar in ceste pere dež.

Mogoče pa je to znamenje, da tisto, kar je videti na zunaj, v tej noči sploh ni pomembno.

Naj plamen božje Ljubezni ogreje tvoje srce, prižge iskrice v očeh in ti pokloni mir pristnega veselja.

Če ni, ni

2010-12-23T10:00:00.002+01:00

500 Days of Summer bi takoj po prvem ogledu najrajši izbrisal. Ne ker bi bil tako slab (nasprotno!), moralno sporen ali kaj podobnega. Zgolj zato, ker me je zadel v živec. Na trenutke sem se res počutil v koži glavnega igralca.

Pred nadaljnjim branjem priporočam najprej ogled filma!

Že na začetku film jasno opozori, da je to "zgodba o fantu, ki sreča dekle", a ni ljubezenska zgodba. Pa naj si še tako želimo, da glavna lika prideta skupaj in živita srečno do konca svojih živih dni. Enostavno ni dovolj, da je (samo) en prepričan, da je to tisto pravo. Težko razumet, kako se v svojih čutenjih lahko tako zgrešimo. Zagledani v sanje sploh ne slišimo besed, ki pravijo nasprotno. Na žalost se podobne zgodbe res dogajajo. Lastnoročno preverjeno. Ne samo enkrat. :(

Film med drugim izpostavi dve stvari:
- Predstavniki moškega spola potrebujemo jasno besedo, da nekaj sprejmemo kot resnico. Ni dovolj, da se ženski zdi, da je pa ja dovolj očitno pokazala. Vedno bomo našli še tisoče znakov, ki nakazujejo drugačno resnico in vlivajo (lažno) upanje.
- Ženske si večkrat ne upajo odkrito povedati moškemu, da si ne želijo več od prijateljstva (Ker bi ga prizadele? Ker nočejo izgubiti prijateljstva?), ali pa niso dovolj vztrajne, da bi znale tudi prekiniti stike, če niti nedvoumne besede ne razume. Še dosti slabše je, če se zgodba vleče. Ali, da ženska celo daje nasprotne signale (intimnost)!

Mislim, da bi si v teh situacijah vsi naredili zelo veliko uslugo, če bi se držali naslednjega:
- Jasno povejmo svoje občutke, misli, dvome. Mogoče bo sprva težko, a gotovo je odločitev prava. Kar je pristno, ostane. In le na iskrenosti se gradi pravo prijateljstvo.
- Besede naj bodo potrjene z dejanji.
- Čez čas je dobro pogledati nazaj in preveriti, če se slučajno ne spominjamo samo lepih strani. Hej, če se ti je že to zdelo idealno, kako bo šele lepo, ko najdeš, kar iščeš!

Filmski kotiček 3

2010-12-22T22:00:00.004+01:00

Nekaj na kup nametanih misli o par filmih ...

Hja, vem, da sem za svetom, ker sem Avatar videl šele pred kratkim. Je navdušujoče, kako so animirali vse tiste delce v naravi. Ideja za zgodbo je sicer baje ukradena, pa mogoče me je kakšen prizor zmotil, drugače pa sem užival. Prava pravljica vrnitve iz tehnokratske družbe k naravi.

Teorija konca sveta 2012 še sama sebi ne verjame. Efekti naj bi bi bili navdušujoči? No ja ... pustimo to. In kako vemo, da takrat ne bo konca sveta? Enostavno - ker ne vemo ne dneva, ne ure. ;)

Nikoli nisem spremljal Vojne zvezd, čeprav imam znanstveno fantastiko načeloma rad. Me nekako ni vleklo in po ogledu najnovejšega (po času snemanja) Star Wars III me še manj. Že na začetku me je zmotilo par res neumnih spodrsljajev. Recimo: v vesolju poči okno, nekaj časa se držijo, da jih ne povleče v vakuum, potem pa kar naenkrat spet stojijo in na razbitinah vesoljske ladje ob odsotnosti kakršnihkoli kril ali motorjev manevrirajo pri vstopu v atmosfero. Pri odprtem oknu, seveda! Mečevanja s svetlobnimi meči ... fuj! Nasploh so filmska mečevanja eno samo nategovanje boja, ki bi se v realnosti končal po dveh zamahih. Da ne omenjam prehodov med kadri, ki delujejo, kot da bi montažer po vrsti poizkušal privzete efekte prehoda, kot mu jih ponuja najbolj poceni program za urejanje videa.

Družinski animirani film Horton v ospredje predvsem postavlja predanost, trdnost v odločitvi (kljub nasprotovanju drugih in navidezni norosti) in misel: "če nekaj ne vidim, slišim ali čutim, to še ne pomeni, da tega ni." Znano? :)

Skrivnost iz Kellsa gradi na irski mitologiji in zgodbi okoli srednjeveške Knjige iz Kellsa - iluminiranega evangeliarija, ki ima za Irce izjemen kulturni in verski pomen. Film je lepo dodelan in zanimiv, prava osvežitev na področju animiranih filmov. Edina zamera gre na račun tega, da se preveč meša irsko mitologijo in krščanstvo, ter da se dejansko nikjer ne omeni, kaj ta knjiga sploh je. Vse, kar izvemo je, da je to lepo porisana knjiga.

Zgodba o mladi nosečnici Juno je prijetna komedija z zanimivim sporočilom. Čeprav je odločitev "NE" za splav predstavljena kot posledica banalne prigode, pa se za njo vendar skriva misel: če bi nosečnice vedele, kaj dejansko pomeni splav, tega ne bi naredile. Nosečnost je lahko nevšečnost ali pa je zanimiva avantura, čudež življenja in sreča.

Zanimiva tematika je še rivalstvo dveh iluzionistov v filmu Prestiž.

Ogledal sem si tudi nekaj (zelo majhen del) filmov, ki so so se predvajali na Filofestu, v začetku meseca. Nekateri so bili kar nekaj, drugi kakovostni. Med njimi velja omeniti Trst je naš, z vsebino pa sta me najbolj nagovorila Take Care (tematika spolnih zlorab) in A Reason to Stay (cerebralna paraliza in želja po samostojnosti). Aja, pa koncert filmske glasbe, v sklopu festivala, je bil super.

Parafraza

2010-12-22T17:53:00.003+01:00

So trenutki, ko je krasno vreme,
ure, ko je sonce,
in dnevi, ko pada dež.

* trenutki, ure, dnevi

Noč ima svojo moč

2010-12-22T00:44:00.005+01:00

Malo nostalgije ob pomanjkanju svežih dogodkov.

spanje na seniku. briškula, tršet. ugašanje javne razsvetljave za gledanje zvezdic. rabutanje malin. nočno kopanje pr Soči. lumparije na skupnih vikendih in počitnicah. kopanje v morju, brez kopalk, v soju polne lune. nočni pogovor na okenski polici, izza zavese le bingljajoče noge. petje sredi trga, pozdravljanje mimoidočih turistov. odhod na 15-minutni pogovor, ki traja pozno v noč. plesanje valčka na DRG. tek za ježkom. klepetanje pod milim nebom, dokler te spat ne preženejo dežne kaplje. klepet v temi kapele. ples na ulici. pantomima. sprehajanje po pokopališču. pogovor v vetrovni noči, pri polni luni in pogledu na zasnežene hribe. tihotapljenje na cinglce* v Tivoliju. fotografski lov na luno. razgledni stolp v burji. slalom s kolesom med količki in med črtami na cesti. postavljanje orientacijskega teka. večurni nočni foto zimske pravljice. prepričanje prijateljice, da se uleže sredi štiripasovne ceste. serenade ob bajerju. (...)

Ne, nisem tako star, da bi samo obujal spomine. Kakšne stvari bomo še kdaj ponovili, druge še velikokrat in izmislili si bomo nove! Važno je samo dvoje: da je zabavno in da se ne povzroča škode.

* gugalnice

Za dušo

2010-12-13T09:18:00.003+01:00

Minuli konec tedna je bil za dušo. Končno smo dočakali sonce! Zvabilo nas je na plan in verjetno ga ni človeka, ki ne bi izkoristil in se vsaj malo nastavil sončnim žarkom. Kljub vsem iznajdbam različnih žarnic in svetil, se vendarle nič ne more primerjati s svetlobnim spektrom sonca, čeprav je infrardeči del svetlobe v tem letnem času šibek. :)

Ker sem ostal v Ljubljani, sem izkoristil kar najbližje danosti in ugotavljal, da imamo Slovenci res srečo - malo zaviješ iz mestnih središč in že si sredi gozda ali na vasi. Če se pa še malo potrudiš, pa tudi raj ni več daleč. Ja, telo kar samo kliče po gibanju in še kako drži misel Petre Majdič, da bi bili ljudje bolj zadovoljni in imeli boljši pogled na svet, če bi manj gledali TV in se raje gibali na svežem zraku.

Dneve so mi polepšala še prijetna druženja s prijatelji, na nedeljsko kosilo pa sem se povabil k žlahti. :) Sem res hvaležen, ker se med sorodniki večinoma zelo dobro razumemo, se podpiramo, radi vidimo. Pa še nekaj se mi zdi zelo lepa lastnost - vsi imamo zelo radi otroke.

Z rezervo

2010-12-03T10:46:00.003+01:00

Zakaj jemljem vremenarje in prometna poročila z rezervo?

V ponedeljek, ko naj bi "do jutra padavine ponehale" je že dopoldne scal dež, proti večeru pa me je pošteno opralo.

Prejšnji petek, po tistem, ko smo že 3 ure in pol tičali v večdesetkilometerskem zastoju, po radiju povejo: "na primorski avtocesti prihaja do občasnih zastojev". Občasnih!?!?!

Da ne omenjam idiotov, ki so spet brez slabe vesti vozili po odstavnem pasu (celo v napačno smer!) in kamionov, ki so povzročili totalno štalo. V nedeljo, ko jih ni bilo na cesti, je promet lepo tekel.

Sodeluj v zaroti! ;)

2010-11-28T00:01:00.004+01:00

Znano? Ja, še vedno se borimo za advent in pravo praznovanje božiča.

Vrečka na vrečko

2010-11-26T10:29:00.000+01:00

Te dni poteka projekt Vrečka na vrečko, ki skuša opozoriti na problem, na katerega sem tudi jaz že enkrat ali dvakrat.

Na kratko:
- NE potrebuješ vsakič nove vrečke, ko prideš v trgovino.
- Pri nakupu določenih stvari vrečke sploh NE potrebuješ, zato jo zavrni, če ti jo na blagajni ponudijo.
- Namesto zastonj plastičnih vrečk, ki se hitro strgajo, uporabljaj vrečko iz blaga.
- Pletene košare za nakupovanje so spet v modi. ;-)
- Izrabljene plastične vrečke oddaj v koš za ločeno zbiranje in reciklažo (med embalažo).

Ideje vredne širjenja

2010-11-24T11:17:00.000+01:00

Nadvse razveseljujoče je dejstvo, da se na TED konferencah ne zbirajo samo tehnološke, inženirske, znanstvene ideje in predstavitve (ki so nedvomno zanimive), ampak je na njih prostor tudi za družbeno kritične, odgovorne in spodbujajoče govore, ki kličejo po boljšem svetu.

Isabel Allende - Tales of passion
Zainab Salbi - Women, wartime and the dream of peace
Sunitha Krishnan - Fighting sex slavery
Jonathan Zittrain - The Web as random acts of kindness
Bono - Call to action for Africa
in še in še ...

Pot

2010-11-18T13:34:00.002+01:00

Knjiga, ki napolnjuje s pozitivnimi mislimi, z voljo do življenja, odkrivanjem smisla in zavestjo, da je najti pot pomembnejše od iskanja ciljev. Zelo zgoščeno napisano, iskreno, s pridihom romantike, a brez olepševanja, tudi kritično - tako kot misli tečejo.

Nejc Zaplotnik je brez dvoma ena najbolj karizmatičnih osebnosti slovenskega alpinizma. Za tako oznako pač ni dovolj, da imaš za seboj kopico imenitnih vzponov v domačih in tujih gorah. Tudi ni dovolj, da so med njimi tri težke prvenstvene smeri na osemtisočake, kar ga je leta 1979 postavljalo ob bok slovitemu Messnerju. Tisto najpomembnejše je dejstvo, da je Nejc svoje življenje resnično živel tako iskreno, kot ga je opisal v Poti. Zato temu mojstrskemu tekstu ni kaj dodati niti odvzeti.
(iz spremne besede, Viki Grošelj)

sončni vzhod, Manaslu

Tudi jaz ne bom nič več dodal, ne odvzel. Le preberi knjigo ...
... in poslušaj: radijska oddaja o Nejcu Zaplotniku.

Reset

2010-11-09T00:27:00.000+01:00

Reševanje računalniških problemov:

Na žalost velja tudi za "pametne" telefone. Mi je že prešlo v navado, da ga vsak večer resetiram. Za vsak slučaj. Prišparam na času in živcih.

Folklora

2010-11-08T21:05:00.005+01:00

Pred časom sem pisal čez govejo muziko in se potožil, da polko in valček znajo ljudje plesat, kar je res slovensko (ljudske pesmi in plesi), pa nam kar ne gre. No, letos se je ponudila idealna priložnost, da se končno naučim kakšen slovenski ljudski ples - začel sem hodit na vaje od folklore. Nas pošteno namatrajo (nekaterih vaj najbrž nisem delal od osnovne šole naprej ;)), a uživam 100/uro!

Stvarstvo

2010-11-06T22:53:00.002+01:00

Slišiš?

How could I say there is no God?
When all around creation calls!
A singing bird, a mighty tree,
The vast expanse of open sea.
(Brian Doerksen - Creation Calls)

Iskalec biserov

2010-10-25T10:39:00.004+02:00

Iskalec biserov sem,
kukam v špranje trdnih lupin.
Široko odprte so prazne,
največji zakladi so skriti.

Na silo ne pridem daleč,
neučakanost je butanje z glavo v zid,
ob vsakem mojem koraku se lupina zapre.

Veliko potrpežljivosti je treba,
veliko čakanja.
Morda, morda nekoč se odpreš
in jaz prodam vse, kar imam.

"Ko najde dragocen biser, gre in proda vse, kar ima, in ga kupi." (Mt 13, 46)

Ustvarjena potreba

2010-10-25T09:14:00.001+02:00

Beri še: Samoumevnost zdrave vode

Izklopi!

2010-10-22T13:20:00.000+02:00

Vsaj za vikende in vsaj v stanje hibernacije!

Burja je zakon!

2010-10-18T10:21:00.000+02:00

Zaviješ okoli Nanosa in naenkrat si iz noči in rosenja dežja v jutru s soncem.

Vipavska dolina, danes zjutraj ob 7:17.

Zakaj imamo Primorci burjo radi?

Vsi na kolo!

2010-10-14T19:15:00.003+02:00

Ta prizor me je pred kratkim razveselil:

Tudi jaz opažam, da se ljudje tega še niso navadili. Sam pa seveda vedno izkoristim možnost, da se postavim sredi ceste in avtomobilom pokažem hrbet. :-) Še več tega si želimo!

Zelo podpiram sveže prenovljeno pobudo Ljubljanske kolesarske mreže za prijazno kolesarsko infrastrukturo - najdete jo tukaj: http://skrci.me/kolesarji. Obenem bi bilo še vedno potrebno upoštevati tudi starejše predloge (količki, pluženje, krožišča). Da ne omenjam Mesarskega mosta, ki je za kolesarje in invalide neprjazen in žaljiv!

Mimogrede, v soboto bo potekala kolesarska parada, s katero naj bi pokazali, da si kolesarji enotno želimo boljšo prometno ureditev (ne samo v Ljubljani!). Začetek ob 11h na Bregu v Ljubljani. Greš?

Preberi še:
Pismo nekega kolesarja

Koncert in druge prigode

2010-10-13T02:23:00.003+02:00

Malo prej sem se vrnil s koncerta Leonarda Cohena. 76-letni stric, znan po globokem basu, je že vrsto let na sceni, a še vedno priskaklja na oder in se, skupaj z ekipo, res potrudi za vsak nastop. Poleg dveh dolgih glavnih delov, vedno doda še dva do tri dodatke (vsak par pesmi). Na koncerte privablja staro in mlado - od študentov do upokojencev. (Po zadnjih kriterijih me spominja na Kreslina.) Tudi današnji koncert je bil vreden vsakega evra. (No, v bistvu sem dobil karto v dar, a bi jo tudi plačal.) Na začetku me je malo motilo ozvočenje, potem pa sem začel uživati. Do konca glavnega dela je dvorano spravil na noge, vzdušje je bilo res enkratno.

Za okus ena mojih najljubših (v praktično isti izvedbi, kot danes):

Pa še nekaj izbranih: Hey, That's No Way To Say Goodbye (posnetek iz mlajših let), Hallelujah (na žalost bolj znana v priredbah), If It Be Your Will (v res angelski izvedbi sester Webb), Nightingale.

Koncert se je odvijal v novi dvorani v Stožicah. Moji vtisi? Na zunaj res lepa dvorana, znotraj tudi. Ozvočenje bi se mogoče dalo še malo boljše postavit, ponoči bi prav prišle osvetljene označbe vhodov (A, B, C ... ) in na splošno kakšna shema z vrisanimi vhodi. Predvsem pa: Janković, če si zrihtal dvorano, poštimaj še javni prevoz! (beri naprej)

Na postaji ob Dunajski (20-ko bi bilo verjetno nesmiselno čakat?) smo se začeli zbirat ekološko osveščeni obiskovalci koncerta. Mine četrt ure, pol ure ... trole od nikjer. Začel sem že dvomit, da bo sploh prišla. V našem "velemestu" si ponoči pač obsojen na pešačenje, kwlo ali taksi. Bus vozni pas 00-24h v središču Ljubljane zveni nekako ironično, ane? No, trola se le prikaže, a seveda nabito polna. Zadnja sploh. Na postaji pa ljudi za cel prazen avtobus! "A smo bili na podzemni v Rimu, Parizu in Londonu?" si rečem in se s skupino pogumnih skozi zadnja vrata zbašem na bus in se poistovetim s sardinami. Praktično se mi ne bi bilo treba držat. Po par metrih vožnje ugotovim, da sem se v bistvu vkrcal na "party bus" z živo glasbo iz grl razigranih brucev, ki meni in ostalim potnikom pozitivno popestrijo čas vožnje. Pa še zastonj je bila. Mi je prav žal, ma gužvanje do čitalca za urbano je bilo nemogoče. :-)

Žehta

2010-10-11T23:42:00.001+02:00

O tem najbrž ne bi pisal, če ne bi vedel, da je še veliko ljudi (še posebej moškega spola), ki tega koraka še niso naredili.

Sklenil sem, da je skrajni čas, da naredim korak naprej in se lotim še zadnjega procesa, ki je do zdaj potekal izključno doma^* - pranja perila ... Saj veste, to je tisti postopek, ko zbašeš umazane cunje v stroj, dodaš prah/čistilo, nastaviš program, počakaš, obesiš, spraviš ... za katerega je marsikdo še vedno prepričan, da se odvija sam od sebe.

Po pravici povedano je bilo še najtežje it v trgovino in izbrat detergent. Ostalo je bilo enostavno, saj sem to doma že večkrat počel in približno vem, kaj se daje skupaj, na kakšno temperaturo, kaj je občutljivo na centrifugo ... Evo, rezultat:

Ja, mama, tudi brez likanja je večina oblek prow v redu. In očitno bom preživel. :-)

^* Ne da bi se tega bal ali ne imel možnosti, a če hodiš pogosto domov, je tako najenostavnejše.

Malo glasbe

2010-10-02T23:59:00.002+02:00

Bachova mojstrovina v grafični predstavitvi (res smo postali vizualna kultura).

Včerajšnja Carmina Burana v izvedbi Simfoničnega orkestra Potsdam, zbora sv. Nikolaja iz Litije in zbora Viva je bila super! Seveda bi se dalo pokritizirat ne preveč akustično dvorano, pa to ali ona napako (orkestra), a na splošno smo zelo uživali.

Priporočam še zanimiv prispevek o zborovski glasbi, pa en o jazz-u. In še malo klasike. Ja, glasba je univerzalen jezik, ki združuje. Prijetno poslušanje!

Obeti

2010-09-29T17:57:00.000+02:00

V petek in soboto ne pričakujemo nevarnih vremenskih pojavov. (vir: arso)

Če že stavkaš, stavkaj s stilom! :-)

Kaj dela civilna zaščita?

2010-09-19T19:54:00.003+02:00

Gledam poročila in si mislim: kljub vsem (na srečo ne preveč številnim) pritožbam ob poplavah gasilci opravljajo res zahtevno in pohvale vredno delo. Hm, kaj pa dela civilna zaščita (razen daje intervjuje)? A ni naloga gasilcev predvsem gašenje in pomoč pri reševanju v prometnih nesrečah, za ukrepanje ob naravnih nesrečah pa ~~bi morala prevzeti~~ je odgovorna civilna zaščita?

Upam, da ste v redu, da vas ni voda zalila. Pri nas na srečo ni bilo hudega in sem za to hvaležen. Čeprav si domišljamo, da nadziramo svet in lahko počnemo kar hočemo, nam narava vedno znova dokaže kdo je gospodar. Pa naj nas v naslednjih dneh ogreje sonce in pokaže, da je življenje kljub vsemu lahko zelo lepo!

Preproste stvari

2010-09-13T23:58:00.004+02:00

Poleg tega, da je pri nas (naj)lepše, opažam, da me še nekaj vleče domov - preprostost odnosov. Ko srečaš koga na cesti, ga pozdraviš. Vedno. S sosedom občasno malo poklepetaš. Ne razmišljaš, kdo komu kaj pomeni. In starostna razlika niti ni tako pomembna.

Danes zjutraj sem se v Ljubljano odpravil z vlakom. Kljub dolgi vožnji, ki je večkrat eno samo cincanje, mi tokrat ni bilo dolgčas. Družbo mi je delal starejši možakar iz sosednje vasi, s katerim sva občasno poklepetala.

Vlak se je počasi polnil. Največ je bilo dijakov. Po koncu gimnazije sem se nalezel študentske "večvrednosti" in se nekaj časa počutil tuje med njimi. Danes pa sem jih opazoval in z veseljem ugotavljal, da mi počasi spet priraščajo h srcu. Pri delu z mladimi je predvsem pomembno, da jih imaš rad, da nanje ne gledaš kot na kup problematičnih oseb, drugače te prej ali slej spravijo ob živce. Hm, mogoče pa kdaj celo nanese pot, da bi jih poučeval. Zakaj pa ne?

Sava Bohinjka je preprosto lepa in me vedno navduši s svojo zeleno barvo.

Na sosednji sedež je prisedel mlad oče s hčerko. Iz njegovih gest se je čutila ljubezen. Nasproti prisede nekoliko živčna mamica s hčerko, ki je v srcu kar klicala po nežnosti, objemu, sprejetosti. Zaželim si, da bi mama to videla. Otroka se začneta gledati, počasi se tudi mama umiri, stisne hčerko h sebi. Mislim, da se je nalezla dobrega vzdušja okolice.

Videl sem sonce.

Vstalo je in sijalo nad mano,

dokler se nisem potopil v belo meglo.

Dobro vzdušje jutra mi je skoraj pokvaril le voznik trole, ki je očitno slep in gluh. Pred izstopno postajo sem pritisnil na gumb STOP, a je kar pospešil mimo postajališča. Ko sem zaklical, ali ne misli ustavit, mi je rekel, da nisem oziroma sem prepozno pritisnil gumb. Ko sem vztrajal, da sem še pred križiščem pritisnil in je tudi zazvonil zvonček, je rekel, da je tudi pogledal, če kdo stoji pred vrati, in da če mislim, da je slep, če nosi očala ... Hm?! Kot da nisem stal pred vrati, v cestarsko oranžni majici!? No ja, sem imel malo daljši sprehod, drugače pa ni bilo hudega.

Pesto

2010-09-04T22:30:00.002+02:00

Ena zelo dobra omaka za pašto je pesto (alla genovese). Dokaj enostavno ga je naredit tudi doma.

V kuharski knjigi piše tako:

Za 450 ml:
45 g opranih bazilikinih listov
6 olupljenih strokov česna
40 g pinjol
125 g naribanega parmezana
175 ml oljčnega olja
sol in poper
Baziliko, česen, pinjole in parmezan zmečkamo z 2-3 žlicami oljčnega olja. Pri vključenem strojčku počasi prilijemo preostalo olje, da dobimo enakomerno maso. Posolimo in popopramo.
(Vir: Anne Willan - Velika šola kuhanja)

Mi pa ga (količinsko) pripravljamo bolj po občutku. Včasih recimo tako:
škaf bazilike

krožnik česnika (na sliki je približno polovica uporabljenega)

1/4 kg (250 g) pinjol
skleda parmezana (v bistvu smo porabili polovico)

sorazmerno več oljčnega olja, soli in popra.

Pri taki količini je seveda treba postopek priprave ponoviti večkrat z manjšimi količinami.

Tokrat sicer ni povsem uspel, je imel že kdaj boljši okus (najbrž bo krivo olje), a mislim, da bo vseeno teknil.

Spremembe

2010-09-01T13:58:00.000+02:00

Z dežjem in mrazom minulega vikenda se je pravo poletje dokončno poslovilo. Seveda bodo še topli dnevi pa indijansko poletje (oz. poletje sv. Mihaela?), a to ni to. V četrtek sem se zadnjič to sezono kopal pri Soči, počasi se vračam v Ljubljano, naslednji teden začnem spet delat preko študenta. Obenem se ravno selim v enoposteljno sobo. Ne, ni mi problema delit sobo, sem navajen od doma, pa imel sem 3 cimre, s katerimi sem se dobro razumel. Le ne da se mi več iskat novega, pa tudi, po pravici povedano, je super občutek, da bom prvič v življenju zares imel svojo sobo. Sem pač prišel do točke, ko si že večinoma oblikovana osebnost, s svojim ritmom, navadami in željami in si želiš na svoje oziroma, če so pogoji, načrtuješ skupno življenje z življenjskim partnerjem. In ja, september je.

Življenje in smrt

2010-09-01T01:04:00.002+02:00

Iz ugašajočih oči je sijalo življenje.
Oči so ugasnile. Življenje živi.

1 Kor 15,16-20

Osnovnošolska poezija

2010-08-23T22:31:00.000+02:00

Zadnjič sem v predalu odkril nekaj pesmic, ki so nastale že kar nekaj let nazaj - v osnovnošolskih (in gimnazijskih) časih, ko pojma nismo imeli o ljubezni, a smo mislili, da vemo že vse. Hm, a ni zdaj enako?

Zakaj?
Zakaj si tako lepa?
Zakaj ne morem pozabiti tvojega nasmeha?
Tvoje oči me spremljajo povsod, a kje si ti?
Zakaj te ob meni ni?
Zakaj te ne morem imeti?
Mi je usojeno trpeti?
Zakaj?!

Brez naslova
Mislil sem, da druge ljubim,
a le tebe sem iskal.
In, da te bi ne izgubil,
sem to pesem skup' spacal.

Pol srca si mi vzela,
jaz ti drug' pol dam.
Rad bi nekaj ti povedal:
jaz te rad imam.

Ljubiš me, ne ljubiš,
to je zdaj vprašanje.
Vsako noč se tiho
prikradeš mi v sanje.

Hočem ljubiti

2010-08-17T15:54:00.001+02:00

Seveda, tudi moški jočemo. Ob res težkih trenutkih, smrti ljubljene osebe, včasih pa celo ob filmih, še posebej, če govorijo o tistem, kar nosimo globoko v sebi in le izjemoma pride na dan. Malo prej sem imel solzne oči. Krivec je bil film, ki sem ga v dar prejel že davno nazaj in me je kar malo sram, da sem ga pogledal šele zdaj - The Notebook. Sama zgodba o zaljubljanju in vztrajnem čakanju je lepa, a prava lepota je v prikazu ljubezni, ki se ji človek ves preda in zato ne zbledi niti na stara leta.

Vem, kaj si želim. Hočem ljubiti iz vsega srca, brez najmanjše zadržanosti. Seveda imam rad sorodnike, prijatelje, v življenju marsikaj naredim iz ljubezni do bližnjega, a to še ni to. Nisem še zgradil odnosa, v katerem bi se res dal cel, v polnosti. To iščem in sanjam.

Čikorja an kafe

2010-08-16T20:54:00.000+02:00

Mlakar je zakon! Itak. Edini, od katerega imam vse (original!) CD-je.

Pa še zanimiv uvod v zgoraj objavljen film.

Dopust

2010-08-16T20:39:00.001+02:00

Če me kdo vpraša, če sem čez poletje kaj v Ljubljani, mu z nasmehom povem, da sem si vzel dopust. Ne, ne pogrešam prometa, razgretega betona, izpraznjenih stanovanj, kupov turistov (še posebej italijanskih), ki se postavljajo na pot kolesarjem, ogovarjanja (od domačinov!) po angleško ...

Le s prijatelji se, na žalost, manj vidimo ...

Mt 11,25

2010-08-10T07:55:00.003+02:00

Sredi množice. V meni nemir in dvom. Kam hodimo, čemu sledim? Pogledam okoli sebe in zagledam nasmejan obraz ~~mongoloidne~~ osebe z Downovim sindromom. Smeji se z zaupanjem in veseljem, da smo na poti. Tudi v moji duši zaveje delček miru. Nasmehnem se. Ja, Mt 11,25.

Taborski zvonovi

2010-08-09T17:50:00.001+02:00

S poletjem sem si končno spet vzel čas za branje leposlovja. Prva knjiga na seznamu je bil roman Taborski zvonovi, ki sem se ga enkrat že lotil, potem pa je branje za nekaj časa obstalo. Ne morem se spomnit, kaj je bil razlog, saj je roman res dobro napisan in neustavljivo vleče k branju. Če malo poznaš kraje in ti v telesu bije primorsko srce, še toliko bolj. Poleg tega je, kar mi je znano, zgodba nastala na podlagi resničnih dogodkov.

V pisateljski resnici in podobi zaživi primorski človek s svojimi ljubeznimi, trmami, z jezikom, ki poje celo v prozi – tudi v narečju, kadar hoče pisatelj poudariti tipičnost primorske duše.
(iz spremne besede)

Toplo priporočam!

Cilj in pot

2010-07-22T22:56:00.001+02:00

Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel,
kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil s seboj.
(Nejc Zaplotnik - Pot)

Ugotavljam, da sem v življenju precej ciljno usmerjen. Ko imam nek cilj/ideal/željo, točno vem, kaj hočem in moram narediti, vključno s stvarmi, ki so nujno zlo (služenje denarja, recimo). In mi ni nič težko. Potem pa se cilj umakne, zamegli, včasih tudi izpolni in ne vem, kaj bi s sabo, se izgubljam in se mi rušijo že zgrajene stvari. Prav rado se to zgodi med počitnicami, ko je veliko prostega časa. Po kratki krizi prejšnjega tedna pa se spet postavljam na noge in uživam - v poti.