petek, 28. marec 2008

Martin Krpan

Iskanje nove obutve se zame praktično vedno spremeni v kalvarijo, trpljenje. Iskanje igle v senu, karkoli...

Večina modelov je itak čudnih že na videz in očitno imamo ljudje res izredno različne okuse, drugače bi proizvajalci obutve že zdavnaj propadli. Ko se najde kakšen spodoben model, ponavadi nimajo moje številke, če pa jo že imajo, potem izvedem preprost test, pri katerem popadajo praktično vsi modeli.

Šwln primem v roke in z zvijanjem preizkusim čvrstost, če vsaj približno ustreza. In se pri tem počutim kot Martin Krpan, ki je preizkušal orožje in se mu je vse po vrsti lomilo v rokah. Žalost. Človek bi kar zbežal domov po svojo kobilico - stare, ponošene gojzarje!

Menda nisem prezahteven, če si želim, da mi šwlni služijo vsaj pol leta?! (Več je že znanstvena fantastika.)

Včasih se pa le zgodi čudež in najdem soliden izgled, primerno velikosti in vsaj dober približek čvrstosti. Od olajšanja poskusim ignorirati ceno in upam, da mi bojo izbrani kar največ časa služili, da mi bo kalvarija čim dlje prihranjena.

Pa naj še kdo reče, da je nakupovanje užitek!

Ni komentarjev: