Oda

Bog živi vas, Slovenke,
prelepe, žlehtne žlahtne rožice!
Ni take je mladenke,
ko naše je krvi dekle.
(France Prešeren - Zdravljica)

Kaj bi mi brez žensk?! Naj se še tako pritožujemo in (kdaj upravičeno) jezimo nad njimi, pa so vendarle nepogrešljive. Še takrat, ko se nam zdi, da ničesar ne pogrešamo, nas omrežijo s svojimi čari in lepoto duše, da enostavno ne moremo brez njih.

Včasih je več kot dovolj, da nas očarajo z nasmehom. "S tistim čudovitim nasmehom, katerega skrivnost poznajo edino ženske, in ki pri moških vsak dan stori toliko čudežev v globini srca." (Gilbert Le Mouël - Bog v metroju) Hvala vam za vse te nasmehe in čudeže v mojem srcu. Vžigali so iskrice v obupanih očeh, odkrivali globine moje duše, vlivali samospoštovanje in hvaležnost, prebujali igrivost in ustvarjalnost, dajali upanje in smisel, podžigali hrepenenje.

So bili trenutki, ko sem praktično vsak dan srečal kakšno, ki mi je že samo s kratkim pogledom ali srečanjem polepšala cel dan. Spet drugič lahko samo Bogu rečem: "To si pa čudovito ustvaril. Imaš talent, veš?" ;)

Preljube predstavnice najlepšega spola! Želim vam, da bi se vedno zavedale lepote ženske duše, cenile svojo edinstvenost, svoje moči in čare uporabljale za dobro, pa da bi bile vedno in povsod spoštovane, deležne pozornosti, predvsem pa bile ljubljene in izpolnjene.


Sorodni prispevki:
Očaraj me z nasmehom
Lepota ni nujno pogojena s stanom
Trebuščki