sobota, 09. junij 2007

Duša mi poje

Čudovitih večerov smo deležni. Neopisljivo lepih. Se zavedate tega?

Stal sem na balkonu, z zaprtimi očmi, čutil nežno božanje vetra, pil vonj tisočerih cvetov pomešan z vonjem poletnih večerov, Soče...
Bil je to vonj po domu. Ta vonj bi prepoznal izmed tisoč drugih.
In mir. Mir v duši.
Za vedno bi lahko stal, poslušal bitje srca, čutil kako mi duša poje in slavi Boga.

Ja, ti drobni trenutki v mojem življenju... so trenutki sreče. Rad bi jih delil s tabo.


Nežen vetrič mi nosi vonj neštetih rož.
Zamižim. Pijem s polnimi pljuči.

Duša mi poje, Njega slavi.
(spisal: jAKOB)

Ni komentarjev: