Sam svoj mojster: čiščenje tipkovnice

V januarju sem bil par tednov brez kište pod mizo in je tipkovnica neuporabljena čakala na nove čase. Pa sem se odločil, da se nekatere tipke preveč zatikajo, da je barva bolj podobna bež kot beli in je skrajni čas, da jo razstavim in očistim. Seveda sem jo prej poslikal, da bi jo znal sestavit nazaj, pri samem delu pa se zelo zabaval in užival.

Nekatere stvari bi bilo bolje nikoli ne odpirat.

Gumico pod tipkami sem opral in dal sušit, tipke pa so šle plavat oziroma se igrat potapljanje ladjic (na drugi sliki sta 2 dvotonki in ogromen tanker :)).

Pucanje.

 

Ko sem že imel tipke zunaj, sem še malo ustvarjal in spoznaval studijsko fotografijo (slike so še vedno photoshop free).

Za konec pa še sestavljanka. (Ne vem kako mi je na koncu uspelo zamenjat tipki F4 in F5?! :))

Dec ol folks!

Še nikoli še tako preprosto: zapravljanje časa

V zadnji parih mesecih sem nakupil ker nekaj tehničnih izdelkov/napravic. Nekaj je bilo želja, v nekatere nakupe pa sem bil potisnjen. Tako sem bil po 5-ih letih in parih mesecih primoran kupiti nov telefon. S starim sem bil izjemno zadovoljen (baterija še vedno zdrži 4 do 5 dni!) in ga sploh ne bi menjal, a so tipke že dolgo slabo prijemale, potem pa je začelo še nezaustavljivo šumeti v zvočniku (najbrž posledica občasno res grdih padcev na tla). Za približno isto star računalnik se je pokazala možnost oddaje in s tem nakupa novega, s katerim sem si obetal predvsem hitrejšo obdelavo fotografij in nasploh delovanja.

Kako zgrešeno je prepričanje, če kupiš nekaj novega, da bodo stvari lažje, enostavnejše in zavzemale manj tvojega časa in energije! Večinoma se izkaže prav nasprotno!

Na nov računalnik gre seveda (vsaj iz radovednosti) nov operacijski sistem, ki ga je treba spet prilagajati svojim potrebam. Računalniški tipi običajno inštaliramo dva različna operacijska sistema, tako da je delo dvojno. Tokrat se mi je zgodilo, da sem moral še iz konzole namestiti novo različico Linux jedra (staro ima probleme z novejšimi procesorji). Zveni odbijajoče? No, v bistvu je bilo to še skoraj najmanj stresno opravilo, pravzaprav zanimiva nova izkušnja ... Precej bolj kot opazovanje nališpanega zračnega uporabniškega vmesnika brez prave dodane vrednosti in z neizogibnim občutkom slabe kopije boljših vmesnikov (compiz, aqua). Ena izmed prvih potez je tudi izklop nadležnih varnostnih opozoril, ki dosegajo samo nasprotni učinek. Pa problemi neobstoječih gonilnikov za stare naprave (ki se upirajo potrošniški miselnosti), nedelovanje nekaterih programov ...In ugotoviš, da imaš že dva tedna nov računalnik, pa ga še kar urejaš, nisi zadovoljen z delovanjem in nasploh se ukvarjaš z vsemi nepomembnimi opravki, namesto da bi se posvetil tistemu, zaradi česar si računalnik sploh kupil.

Kaj pa novi telefon? Hja, v bistvu je tudi to že pravi računalnik, pri katerem zamenjaš program za klicanje in upravljanje s stiki, nastaviš sinhronizacijo z e-pošto, koledarjem, n-krat zamenjaš ozadje in zaslon za odklepanje, preizkusiš žnj različnih zvonjenj in načinov bujenja, gledaš kako animiran brisalec očisti "mokro šipo" programa za prikaz vremenske napovedi, se povezuješ v gsm, grps, edge, umts, wifi in kijstvjmukšna omrežja, brskaš po spletnih forumih za novimi programčki in s prsti božaš ekran, ki te v zameno nežno žgačka. In potem se ti milo stori, ko hočeš še zadnjič iz odsluženega starega telefona počistiti sporočila, beležke in slike in pod prsti začutiš čvrste tipke, med katerimi se enostavno orientiraš, vidiš enostavno logiko menijev, z zgolj bistvenimi nastavitvami, čutiš boljšo lego v roki, tipko za brisanje(!), ceniš dejstvo, da budilka deluje tudi če imaš telefon izklopljen in baterijo praktično izpraznjeno, pa nenazadnje, da stara baterija še vedno zdrži za kakih 50% več časa kot nova! Pa naj kdo reče, da so novi telefoni napredek! Ok, priznam, delno sem tudi jaz kriv, ker sem okleval in so mi potem pred nosom razprodali staremu primerljiv telefon, potem pa sem odločil za nekoliko naprednejšega, ker ima vgrajen GPS.

Res, naj zveni še tako klišejsko: denar in kar lahko z njim kupimo, ne prinese sreče. Za srečo moramo delati sami in jo graditi v medosebnih odnosih.

Puščanje krvi ;-)

Danes sem šel spet darovat kri. Vzdušje je bilo kot ponavadi prijetno, družba odlična. Je pa medicinska sestra pri vročem stolčku povedala, da je, kljub precejšnjemu številu ljudi, ki so danes prišli na krvodajalsko akcijo, še vedno v splošnem premalo krvodajalcev. Zato - če še vedno oklevaš pred prvim korakom, ali je od prejšnjega odvzema minil predpisan čas, le pogumno na puščanje krvi!