Ravnovesja

Očitno življenje vedno išče neka ravnovesja. Po dolgem suhem obdobju pridejo dnevi obilnih padavin. Nekje je vsega v izobilju, drugje stiske. Na eni strani veselje, na drugi strani grenkoba neuresničenih hrepenenj. Pa rojstva in smrti. Nekje ti vzame, drugje da.

Nedavno nazaj sem se veselil, da sem deležen številnih lepih reči in mi gredo stvari od rok. Pa se je življenje začelo obračati v nepredvidljivo smer in v kratkem času nabirati ne tako prijetni dogodki. Pa ne samo meni, tudi ljudem, ki so mi blizu. Priznam, trenutno ne pokam od optimizma. Ždenje na bolniški in prekrižani načrti za mesec ali dva niso ravno vir veselja. Verjamem pa, da bo tudi iz tega kaj dobrega.

Danes ponoči sem po dolgem času spet sanjal nekaj (relativno) lepega. Glede na siceršnje precej običajne brezvezne sanje upam, da se mogoče počasi tudi tu začne zadeva uravnovešat - v lepšo stran! Želim si lepih sanj in želim si upati, da se vsaj nekatere uresničijo.

Po dežju posije sonce, kaj ne?

Spremembe

Pa sem dočakal svojo prvo plačilno listo in si napravil osnovni načrt za dopust.

Najbolj pozorni ste najbrž opazili, da v moji predstavitvi ne omenjam več, da sem študent, čeprav me zaključno dejanje tega obdobja še čaka. A od marca se je začelo neko novo obdobje v mojem življenju. Po pravici povedano se mi ni nikamor mudilo in bi prav z veseljem še malo izkoristil vse privilegije, ki pripadajo študentom, vendar se mi zdi, da bi bilo zelo neodgovorno, če bi zavrnil na pladnju prineseno ponudbo za redno zaposlitev. In to ne kakršnokoli, ampak dobro ponudbo!

Poslovil sem se tudi od študentskih bonov. Baje sicer ne preverjajo redno, kdo do njih ni več upravičen, pa vendar: a nismo lastnoročno podpisali izjavo, da bomo sami sporočili takšne spremembe?! Koliko velja naša beseda? Mimogrede, z novim elektronskim sistemom se da tudi zelo enostavno analizirati zgodovino koriščenja subvencij. Najpomembnejše pa je to: če poštenost pričakujem od drugih, bi bilo skrajno zahrbtno, da se sam tega ne bi držal. Res je nezanemarljiv psihološki učinek, ko po kosilu plačaš (vsaj) dvakrat večji znesek. Res pa je tudi, da če ne hodiš ravno v najdražje restavracije in je tvoj dodatek za prehrano soliden, gre iz tvojega žepa za kosilo še manj kot je vrednost bona, občasno pa si v bistvu še plačan, da greš jest. :)

Zaenkrat se res ne morem pritoževati. Sodelavci so fajn, delo zanimivo. Smo pa že začeli jamrati zaradi občasno nerazumevajočih šefov. ;)

Očistimo Slovenijo, upajmo zadnjič!

Med mojim blogovskim mrkom se je zgodila še druga čistilna akcija Očistimo Slovenijo.

Najprej naj zapišem, da sem izredno vesel, ker je pobuda spet združila Slovence. Bila je tudi odlična priložnost za druženje in (še posebej na podeželju) za krepitev dobrih sosedskih odnosov.

Po mojih opažanjih se je je udeležilo nekoliko manj ljudi. V naši okolici se je pobralo manj (razpršenih) odpadkov, a iskreno povedano so se imele tudi manj časa nabirati in jih je bilo tako še vedno žalostno veliko. Vsaj na lokalnem področju je bila organizacija slabša - dobili smo premalo vrečk, predvidenega ni bilo skoraj nič sortiranja. Azbestnih odpadkov naj se ne bi pobiralo, a nekatere manjše smo vendarle pobrali - res malo tvegamo, a tvegamo v dobri veri za mlajše rodove, drugače bodo azbestni kosi ostali prav tam in se samo še bolj drobili.

Razžalostil me je tudi neuspeli poskus, da bi očistili odlagališče v neposredni bližini, ki je še od prejšnje akcije ostalo neočiščeno (za to sploh nisem vedel, čeprav smo ga imeli praktično pred nosom - očitno nismo bili dovolj zagnani popisovalci). Izvlekli smo dva avtomobila, par pralnih strojev, zamrzovalno skrinjo, kup železa in še nekaj šare, potem pa morali odnehati. Nemočni smo obstali ob pogledu na velike kupe salonitk. Azbest je res rakova rana naših krajev.

Romantike je brez dvoma konec. Čeprav podpiram takšne akcije, ker nočem živet v zasvinjanem svetu, tudi jaz iskreno upam, da se je takšna akcija izvajala zadnjič. Skrajni čas bi bil, da se zadeva sistemsko uredi - strokovno počisti smetišča, kaznuje tiste, ki svinjajo, mlade rodove vzgaja v skrbi za okolje, vse odpadke pa začne obravnavat kot surovine in tako naredit pravilno odlaganje odpadkov tudi finančno privlačno. Sanjam o dnevu, ko bom lahko domače, pravilno ločene, odpadke prodal najboljšemu ponudniku? :)