Na lovu za vitaminom D

Včerajšnje obveznosti za službo so se tako zavlekle, da je sonce zašlo preden sem uspel pokukati iz hiše. Utrujen in nejevoljen sem zmogel le še kratek sprehod, improvizirano večerjo, nato pa sproščanje ob malo bolj divji glasbi in filmu.

Današnje popoldne se je na srečo obrnilo povsem drugače. Kar se da hitro sem se odpravil iz hiše, si privoščil okusno kosilo (po preprostih obedih čez teden se je še kako prilegla zelenjava in juha, ki ni iz vrečke:)), po njem pa zavil v bližnji park. Kakšen užitek je bilo ležat na klopci, v kratkih rokavih uživat v toplem jesenskem soncu, opazovat krošnje dreves na brezmadežno plavem nebu in slišat igrivost otrok! Prelepo! Spočite misli so dobile tudi nekaj idej. Za piko na i pa me je prijazna prodajalka povabila naprej na sicer pravkar zaprto blagajno, da mi ni bilo treba čakat v vrsti. Upam, da se bo dan še tako lepo nadaljeval ...