Zadnja dva tedna je bilo divje. Služba, po službi opravki, priprave. Časa in spanja kronično premalo. Nikakor se nisem uspel spravit spat, zjutraj pa bi bilo potrebno nekaj sto konjskih moči, da bi me do dogledne ure spravili iz postelje. (November je res en najbolj temačnih mesecev. Kako pogrešam poletne svetle dneve, ko sem prav tako ponočeval, obenem je pa me je kar samo vleklo iz postelje že v zgodnjem jutru, a kljub temu nisem čutil utrujenosti!) Vmes sem še uspel odpisat kakšen mejl, na Twitterju pa popolnoma izgubil stik z aktualnim dogajanjem.
Zato ne čudi, da mi je pošteno odleglo, ko sem se končno opravil od doma, na letalu pa pretežni del poti prespal. Mogoče mi je tudi zato čezoceanski let relativno hitro minil. No, pa zaradi prijetne družbe dveh Bavark, s katerima smo proti koncu kakšno uro stoje na letalu pretegovali noge, prijetno klepetali (med drugim smo komentirali koliko ogromno smeti ustvarijo letalski obroki, kjer je vse pakirano v plastiko) in ugotovili, da bomo par dni bivali v istem hostlu.
Se nadaljuje na blogu Po širnem svetu ...
 |
| polet nad z oblaki povsem pokrito Evropo |
Ni komentarjev:
Objavite komentar