Kaj prijateljstvo ni

Težko mi je, ker ta prispevek pišem takoj za prispevkom iz katerega sije optimizem in veselje. A na žalost so me nekateri današnji dogodki spomnili na stvari, ki jih res ne maram. So stvari, ki po mojem mnenju res ne spadajo v prijateljstvo.

1. "Ti si [vstavi poljubno zmerljivko]!"
Tega res ne bom nikoli mogel razumet, kako je možno, da se ljudje, ki se imajo za prijatelje, drug drugega ozmerjajo z najslabšimi zmerljivkami, kar jih poznajo! Kako lahko nekomu, ki mu praviš prijatelj, rečeš, da je prašič, pi*** ali gnoj?!
Že res, da te kdaj pa kdaj kdo ujezi, a vseeno mu ne tega ne moreš izrečt, če vsaj malo ceniš prijateljstvo!
In izgovor, da si nekoga citiral, ni niti najmanjše opravičilo! Razmišljaj s svojo glavo! Imej vsaj malo spoštovanja!

2. Vzbujanje slabe vesti
Ko nekaj naredim narobe (in se tega zavedam), res ne potrebujem še nekoga, ki mi z očitanjem vzbuja slabo vest. To ne pomaga! V takem primeru se bom najverjetneje zaprl v neprebojno lupino in postal gluh.
Še posebej ne rabim vzbujanja slabe vesti, ko se zadeva tiče zgolj neke tretje osebe.


To kar sem napisal, si nikakor ni v nasprotju z iskrenostjo, ki je temelj vsakega prijateljstva. Vedno sem odprt za iskreno mnenje, četudi ni vedno najbolj prijetno. Pravzaprav iskrenost pričakujem. Je pa velika razlika med izražanjem mnenja ter zmerjanjem in napadanjem...

Sreča je ...

... iskreno se veseliti sreče drugega.

Nedavno mi je ljuba oseba zaupala, da se je zaljubila. Da je prišlo hitro in nepričakovano. In da je ljubezen obojestranska... Da je skozi zaljubljene oči nebo še bolj modro in rože bolj dišijo...

Tiho se je v meni prebudilo nikoli povsem utišano hrepenenje po bližini, po ljubezni, po vsem tistem, ki je tako težko dosegljivo, a neizmerno lepo.

A zakaj bi se spet prepuščal melanholičnim mislim, sanjarjenju in smiljenju samemu sebi?!


Trenutek, dva... Odženem misli stran in pomislim na radost v prijateljičinih besedah. Ja, vesel sem zanjo. Ker jo imam rad, mi veliko pomeni. Ker ji privoščim srečo!

Ta trenutek je tudi v meni košček sreče. Res, lepo je imeti nekoga, ki te podpira v stiski, a še lepše se je iskreno veseliti s prijatelji.

Dan Zemlje

Mimo je skoraj neopazno šel dan Zemlje.

22. april je po vsem svetu znan kot DAN ZEMLJE. Ob tem dnevu naj bi se posameznik malček ustavil, razmislil o svojem mestu na tem planetku, zamislil nad početjem človeške rase, se vprašal, kam gremo in zakaj tako hitimo. Z navdušenjem lahko opazujemo, da je vedno več posameznikov, društev, organizacij, podjetij in podobno, ki se ne samo za 22. aprila, ampak že kar redno, vsak dan, sprašuje, kaj lahko storimo v prihodnje, da nam bo bivanje prijetnejše, lahkotnejše. Da bomo dihali čist zrak, bili v zelenih urbanih okoljih, tako v mestih, kot na deželi. Da bo voda čista, pitna in v izobilju. Da bomo nehali onesnaževati reke, jezera, gozdove in zrak. (vir: e-mail)

Malček mi je žal, ker sem ta dan skoraj spregledal, čeprav bi ga, kot človek, ki mu narava in ekologija veliko pomeni, ne bi smel. Med drugim sem šele z zamudo izvedel za čistilno akcijo, ki so jo izvedli v mojem domačem kraju in čistili strugo reke Soče.

Seveda pa ekologija ni samo to, da se na dan Zemlje malček zamislimo, gremo na čistilno akcijo, nato pa živimo dalje svoje mirno (razsipno?) življenje. Ne, ekologija je vsakodnevna drža. Je spoštovanje tega kar imamo na razpolago.



Poglej skozi okno. Vidiš čisto modro nebo? Vidiš zelena drevesa, ki plavajo v vetru? Te sonček nežno boža po obrazu, ravno prav greje? Še vedno lahko s polnimi pljuči zajameš čist zrak, ko stopiš iz hiše? Te lepota narave prevzame? Potem poskrbi, da bodo to lepoto lahko občudovali tudi naši zanamci!

Lepota ni nujno pogojena s stanom

Priznam, motil sem se. A imam eno olajševalno okoliščino:
(bil) sem mlad ;)

Pred leti sem bil namreč trdno prepričan, da so vse najlepše punce že zasedene, imajo fanta. Tako so me učile izkušnje, simpatije, ki so imele ob sebi neko osebo, ki je bila zid med mano in njimi... In tako sem se počasi vdal v usodo in na vsakem koraku iskal potrditev te moje teze.

Priznam, motil sem se.

Ko zdaj pomislim, se vedno bolj zavedam, da poznam kar nekaj res čudovitih punc, ki svojo boljšo ;) polovico še iščejo. In privoščim jim, da bi jo našle!

Pa še nekaj: očitno je še upanje zame! :D

Kako sem se odločil, da ne bom več slabe volje :)

Ja, pravilno si prebral/a!
V nedeljo sem razmišljal in se odločil, da se ne bom več sekiral zaradi brezveznih stvari, ampak pozitivno gledal na svet in širil dobro voljo. Posledica: za mano je čudovit teden!!!
Priporočam vsem tako odločitev ;)

PS: Podrobnosti sledijo. Danes sem preutrujen...
Lepe praznike!