podarimo.si

Internet je na nek način dosegel tisto, kar ni uspelo socializmu in komunizmu ;) - ljudje delijo dobrine z drugimi in si med seboj nesebično pomagajo. Pa naj se gre za deljenje znanja (forumi, wikipedia) ali digitalnih dobrin (datoteke, prosti programi). Včasih pa se spletna dobrodelnost pozna tudi v čisto navadnem, materialnem, analognem svetu.

Že kar nekaj časa deluje spletna stran podarimo.si, preko katere lahko zelo enostavno podarimo stvari, ki jih ne potrebujemo ali povsem zastonj v dar prejmemo predmet, ki ga potrebujemo in bi drugače nekomu služil zgolj za nabiranje prahu.

Zadeva je presenetljivo živa. Praktično vse stvari sem oddal po manj kot 10 minutah! In bil sem prepozen, čeprav sem se za nek predmet pozanimal skoraj takoj, ko je bila ponudba objavljena! No, verjetno je odvisno od vrste predmeta.

Torej, če imaš doma nekaj, kar ne potrebuješ in bi lahko nekomu prišlo prav, le oddaj oglas! In preveri - mogoče nekdo podarja ravno tisto, kar potrebuješ.

P.S: Nekajkrat sem kljub vsemu dobil slab občutek. Prav možno je, da nekateri redno spremljajo ponudbo, dobijo predmete zastonj in jih potem preprodajajo. Zlorab se verjetno ne bo dalo nikoli preprečit. Bom pa naslednjič malo bolj radoveden, poslušal občutke in z vprašanji skušal ugotoviti v kakšen namen bo predmet uporabljen. Kljub vsemu pa bi bilo v vsakem primeru škoda, da bi stvari romale na smetišče.

Glej tudi:
Jonathan Zittrain - The Web as random acts of kindness (TED talks)

Oddih

Danes je imelo srce prednost pred skrbmi in hitenjem. Kar je bilo v osnovi mišljeno zgolj kot nudenje prevoza, se je obrnilo v prekrasen dan.

Izbira je bila v bistvu enostavna. Je sploh kaj pomišljati (?!), če imaš na voljo:
a) takojšnja vrnitev v Ljubljano, običajni opravki, skrbi
b) Trenta, prekrasna narava, otroci, razigranost, igra, fotografiranje, kosilo, namakanje nog v Soči, brezskrbnost, mir ...

Po poti nazaj sem se ustavil še v Radovljici. Všeč so mi stara mestna jedra (npr. Piran, Škofja Loka, stara Ljubljana ... ), pa sem sklenil izkoristit priložnost za odkrivanje novega. Mimogrede, všeč mi je projekt postavitve rjavih informativnih turističnih tabel ob cestah. Če jih ne bi bilo, bi verjetno kar odbrzel po avtocesti mimo.

Juhej, počitnice se začenjajo!

Glasba in "perverznost"

Včerajšnja dobrodelna prireditev za pomoč družinam v stiski, ki so jo na Viču pripravile Karitas ljubljanskih župnij je bila zelo prijetno presenečenje.

Meta Horvat se s svojim petjem že predstavila na lanskem Ritmu Duha, včeraj pa pokazala, da ima še velik potencial. Najbrž pa to še bolj velja za Majo Horvat, ki ima talent vrhunske violinistke. Čeprav odhaja šele v srednjo šolo, igra izvrstno - z občutkom in tehniko, da smo samo z odprtimi usti poslušali, kako je odigrala vse vibrate, glissande, ubiranja, izvabljala višje alikvotne tone in še cel kup drugih stvari, za katere še imena ne vem ... :) Res, vsaka čast! Obema puncama želim uspešno pot naprej, pa da bi ohranile svojo preprostost.

Osrednji del večera je oblikoval Gregor Čušin s svojo novo monokomedijo "Janez brez glave", v kateri se dotakne celibata, afere mariborske škofije, obrnjenih pomenov besed (hudó!), prvotnega pomena telesa (tu precej črpa iz Teologije telesa),  ... in pozove k "perverznosti". ;) Iz humorno obarvanih besed pa tudi tokrat veje velika družbena kritičnost in spodbuda, da bi bili "glas vpijočega v puščavi". Priporočam!


(foto: Tamino Petelinšek, www.cusin.si)

Um in pogum, a brez duše

Globoko sem razočaran nad državno proslavo pred dnevom državnosti.

Prioritete (prvo razočaranje)
Priložnost proslave je bila krasna priložnost za otvoritev prenovljenega Kongresnega trga in parka Zvezda. A le zakaj so morali vse zelenice obkrožit s trakovi? Je nedotakljivost trave res več vredna kot to, da bi ljudje lahko prišli bližje prizorišču in bolj občutili vzdušje? Ob ne ravno vrhunskemu ozvočenju smo bili tisti sredi parka že precej odrinjeni od dogajanja. To se je zelo čutilo na vzdušju - ljudje so razgrabili zastavice, a redko kdo je z njimi mahal.

Um (no, recimo)
Uradni del se je vlekel. Saj razumem: pride četa, pa orkester, pa zastavonoše, pa predstavniki oblasti, gostje, sledi slavnostni govor ... a zakaj je treba toliko čakanja vmes?! Himno, ki bi morala biti en od vrhuncev, pri katerem bi sodelovali vsi, pa zaigrajo tako - zgolj mimogrede, brez napovedi in končajo skoraj prej kot ljudje dobro ustanejo.

Pogum
Kulturni program je bilo eno samo šopanje, divjost, izmenjevanje besede in glasbenih točk. Umetniška izvedba je bila vrhunska, tu ni kaj očitati. Tudi igra barv in osvetlitev sta bili zanimivi. A kaj ima visoka umetnost, ki jo ljudje komaj razumejo, tango, olimpijski ogenj in nekakšno afriško petje povezave s Slovenijo?! Brez problema bi ta kulturni program izvedli na katerikoli proslavi v poljubni državi.

Telo
Za konec so temo spremenili na šport. Kot za vsak slučaj - da bo vsaj to vsem všeč - na športnike smo seveda vsi ponosni. Citiranje Nejca Zaplotnika: "obsojen sem na pot," pa se mi je zdelo skoraj zloraba njegovih besed. Iz njegove knjige Pot se čuti izredno romantično dušo. Iz govornikovih ust pa ... trdost, jeza?!

Duše pa nikjer
Je kdo ob vsem tem začutil slovensko dušo, njeno pesem? Jaz je nisem.

Kosilce

Pašta s cuketami (bučkami), tuno in parmezanom. Domači breskov sok.
Njam, njam!

Pornografija - izziv za starše

Spomnim se, da je tata najprej nasprotoval, da bi imeli doma internet. Skrbela ga je nevarnost, da bi otroci hote ali nehote naleteli na pornografske vsebine. In po eni strani je imel zelo prav - tovrstno vsebino je enostavno prelahko dobit.

Kaj pa je nekomu problem vtipkati par ključnih besed v iskalnik, klikniti na povezavo in potem še na gumb "ENTER" na strani, ki omenja nekaj v zvezi s številko 18?! Ali pa na P2P omrežju poiskati kakšno tako datoteko?! Pa niti ni treba zavestno tega iskat. Zadnjič sem na wikipediji bral članek o neki medijski hiši in kliknil povezavo na spletno stran ene izmed revij, ki jih izdajajo. Trenutek kasneje ugotovim, da gre za pornografsko revijo, spletna stran pa vsebuje prosto dostopno trdo pornografsko vsebino! Opozorilo, da gre za vsebino za odrasle, pa napisano skoraj neopazno ob strani!

Če odrasel človek, ki naleti na pornografijo, še nekako razume, da gre za zaigrane prizore (zmote o spolnosti zaradi pornografije je bila tudi tema enega govora na TED.com), pa tovrstna vsebina vsekakor ni primerna za mladostnike, pri katerih telesni razvoj ponavadi prehiteva psihičnega in razumskega.

Rešitev? Filtri za blokiranje neprimerne vsebine so zgolj majhen obliž. Mladi so zelo iznajdljivi, da se temu izognejo, če hočejo, poleg tega ne moremo nadzirati vseh naprav s katerimi je mogoče dostopati do interneta. Pri majhnih otrocih bo filter dobra rešitev, pri starejših pa se bo verjetno treba pogovoriti o tem, čeprav je težko in včasih staršem še bolj nerodno kot otrokom.

Kakšno je pa tvoje mnenje?

Caprica

Pred dvema letoma me je navdušila serija Battlestar Galactica (glej zapis Filmski kotiček), zato sem sklenil preveriti še spin-off serijo Caprica. Občutki so mešani - po eni strani sem navdušen, po drugi razočaran. Malo mi je žal, a hkrati sem vesel, da so serijo ukinili.

Zakaj mi je všeč?
Caprica se drži nekaterih konceptov iz osnovne serije. Bolj kot okoli znanstvene fantastike (dejansko je precej malo futuristične tehnologije - ljudje še vedno uporabljajo avtomobile, pištole, dvigala ...), se zgodba vrti okoli družbenih in osebnih odnosov, etičnih vprašanj, vere ... Zgodba je napeta, da po koncu enega dela želiš takoj zvedet nadaljevanje. V nasprotju z originalno serijo pa je vključeno precej manj prikazovanja spolnosti.

Kaj me moti?
Velikokrat se zdi, da cilj opravičuje vsa sredstva. Veliko je mešanja religij*. V ospredje je postavljen boj med zagovorniki mnogoboštva (grška, rimska mitologija in še kaj) in teroristično vejo predstavnikov monoteizma. Pri slednjem verovanju je veliko elementov sposojenih iz krščanstva (nebesa, večno življenje, ljubeči bog, "mati prednica", ...). Predvsem pa so nekatere stvari nakazane, a slabo dodelane in nepojasnjene (najbrž podlaga za prvotno predvidena nadaljevanja).

Kakorkoli, serija dobro izpostavi naslednje:
- Veliko gorja se zgodi zaradi želje po oblasti in zlorabe religije.
- Močno vlogo v naših odločitvah igrajo čustva, prepričanja in hotenja.
- Lahko je družba zelo tehnološko napredna, a ljudje še vedno slutimo in iščemo nekaj presežnega, nadnaravnega.


* Nasploh se zdi, da je religija hvaležna tema za filme (glej npr. Battlestar Galactica, Matrica, ...). Vzameš malo tu, malo tam. Navzven nikogar ne žališ, a se hkrati (lahko) norčuješ iz vsega. A to je že povsem nova tema.

Gospel Fever

Zvečer sem bil na letnem koncertu zbora Bee Geesus. Bilo je čudovito! Pesmi odpete natančno, z veseljem in dušo, odlično vzdušje v dvorani, stik in sodelovanje z občinstvom ... Enkratno! Gospel enostavno dvigne duha!

I will celebrate!