Poletje je čudovito zaradi množice drobnih lepih stvari. In odprtih misli, da vse to opazimo.
Vonj od sonca razgrete kože. Osvežitev v hladni Soči. Voda, ki zaduši ves hrup in glasne misli. Ležanje na bregu, strmenje v brezmadežno modrino neba in plapolajoče drevesne liste v vetriču. Dolgi dnevi, čudoviti večeri. Gledanje zvezdic ob lizanju sladoleda. Črički, šumljanje Soče. Nočno hlajenje hiše na prepih, čez dan skrivanje v temi za škurami. Pobeljene dlake na rokah. Bosonogo sprehajanje po hiši. Sandale, kratke hlače. Odklop od budilke. Otroška brezskrbnost. Uživanje, da sploh ne pogrešam računalnika. In še in še.
Hm, mogoče bi moral zapisat, da obožujem moje poletje? Ker verjamem, da bi se v vroči pisarni ob delavniku do 17h ali v tropski vlažni vročini tudi sam pritoževal nad visokimi temperaturami. Zato razumem tudi tiste, ki poletja ne marajo. Tudi tu velja rek De gustibus non est disputandum. Lahko le rečem: jaz se imam lepo. Upam, da tudi ti!
1Z vročino vred. Pravkar minuli teden in tisti teden v juliju (pa lanska dva tedna v juliju, pa cel julij leta 2007, pa poletje 2003 ... ), ko je bilo najbolj vroče, sem užival s polno paro! No, komarji so odveč, a se preživi.