Stric

V minulem slabem letu sem pridobil nekaj novih veščin. Biti stric je namreč tudi priložnost, da se naučiš rokovat z majhnimi otroki. Tako mi ni več problem prijet dojenčka, ga prestavit z ene roko na drugo, dat čez rame, podirat kupček, nosit okoli, ga poskusit zabavat, pet pesmice ... Trenutki, ko ti blaženo zaspi v naročju ali ko se ti iskrivo nasmehne, so res lepi.

Otroci so veselje. Je pa res, da je starševstvo tudi naporno. Ostali sicer pridejo, pomagajo, se nekaj časa ukvarjajo z otrokom, na koncu pa z otrokom ostanejo - starši. Na trenutke mi je kar težko že samo opazovat napore mladih staršev, še posebej v prvih mesecih, pri prvemu otroku ... Včasih res nimaš rešitve za neutolažljiv jok (dojenčke recimo rado zvija). In po svoje tudi razumem travme, nemoč novopečenih očetov, ker novorojenček potrebuje predvsem mamo.

Zadnjič smo se hecali, a po svoje niti ni daleč od resnice, da so dojenčki učinkovito kontracepcijsko sredstvo za moške. Primer? Že od nekdaj si želim družine, a trenutno se mi sploh ne mudi ... ;)

Band of Brothers

Pred časom mi je prijatelj priporočil serijo Band of Brothers (2001). V splošnem nisem pretirano za filme z vojno tematiko, a ta serija je res vredna ogleda.

Že iz filmskega stališča je kvalitetna (no, strinjam se z določenimi kritiki, da je zelo težko sledit posameznim karakterjem - kdo je kdo) in ima res čudovito glavno glasbeno temo, predvsem pa mi je bilo všeč, da sicer govori o pogumu, bratstvu in požrtvovalnosti, a ne epsko poveličuje vojne in prikaže tudi bedo, krutost in nespamet.

Ob gledanju sem res začutil hvaležnost, da živimo v miru. Nič jih ne zavidam! Je pa res, da so mogoče dosti bolj kot mi čutili svojo dolžnost in odgovornost. In imeli tudi pogum, da so temu sledili. (Ni daleč od resnice, da smo dandanes moški postali mevžasti. A o tem drugič ... )

Čeprav je serija stara že 12 let, se še vedno vrti po različnih svetovnih televizijah. Upravičeno ima tudi zelo visoko oceno. Priporočam!


P.S. Ravno te dni se spominjamo obletnice konca druge svetovne vojne v Evropi. Kdor ne pozna zgodovine je obsojen na njeno ponavljanje, pravijo, zato je prav, da opominjamo tudi na tiste stvari, ki bi jih najraje potisnili proč.