Stric

V minulem slabem letu sem pridobil nekaj novih veščin. Biti stric je namreč tudi priložnost, da se naučiš rokovat z majhnimi otroki. Tako mi ni več problem prijet dojenčka, ga prestavit z ene roko na drugo, dat čez rame, podirat kupček, nosit okoli, ga poskusit zabavat, pet pesmice ... Trenutki, ko ti blaženo zaspi v naročju ali ko se ti iskrivo nasmehne, so res lepi.

Otroci so veselje. Je pa res, da je starševstvo tudi naporno. Ostali sicer pridejo, pomagajo, se nekaj časa ukvarjajo z otrokom, na koncu pa z otrokom ostanejo - starši. Na trenutke mi je kar težko že samo opazovat napore mladih staršev, še posebej v prvih mesecih, pri prvemu otroku ... Včasih res nimaš rešitve za neutolažljiv jok (dojenčke recimo rado zvija). In po svoje tudi razumem travme, nemoč novopečenih očetov, ker novorojenček potrebuje predvsem mamo.

Zadnjič smo se hecali, a po svoje niti ni daleč od resnice, da so dojenčki učinkovito kontracepcijsko sredstvo za moške. Primer? Že od nekdaj si želim družine, a trenutno se mi sploh ne mudi ... ;)