Nekajkrat, že pred časom, me je prijelo, da bi zakričal, napisal na zid, objavil ali kako drugače razglasil: če si punca želi fanta, naj samo pusti, da se zaljubim vanjo, pa ga bo našla (drugega seveda). Izkušnje so to dejansko večkratno potrdile.
In čeprav je v teh besedah grenkoba in boli občutek, da si za prijatelja dober, za kaj več pa ne*, me vseeno navdajajo tudi z veseljem. Mogoče pa znam v ženskah videt skrito lepoto, jim s spoštovanjem vliti zaupanje vase in s pravo mero pozornosti poskrbeti, da zacvetijo v svoji lepoti in tako postanejo privlačne tudi za druge? Mogoče ... Kot vrtnar, ki neguje rožice in si predvsem želi, da bi cvetele.
* Verjetno je bila nekajkrat zgodba tudi obrnjena. Srcu se pač ne da ukazovati. Zato tudi nikomur ne zamerim in upam, da tudi meni ne.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar