četrtek, 4. avgust 2016

Bodimo turisti doma! (Zakaj se nam v tujini zdi lepše)

Ko se vračam s potovanj po širnem svetu, vedno znova ugotavljam, da živimo v čudoviti deželi, ki za tujino prav nič ne zaostaja. Še več, še bolj jo cenim. Le kako mnogi ne vidijo bogastva, ki ga premore? Nekateri celo kujejo tujino v nebo, domovino pa zaničujejo.

Morda obstaja (delna) razumska razlaga.

Na dopustu skušamo izkoristiti vsak dan, vsako minuto. Dan si napolnimo z dejavnostmi, izleti, ogledi. V zelo kratkem času tako vidimo zelo veliko lepega in dobimo vtis, da je v tujini povsod izredno lepo.

Nasprotno se v domovini relativno redko odpravimo na izlet, spoznavanje skritih kotičkov.  Slovenije sploh ne poznamo. Kraji, ki jih videvamo vsak dan, pa se nam sčasoma neizogibno začnejo zdeti nič posebnega, ne glede na lepoto.

Rešitev: bodimo turisti doma!
Raziskujmo, spoznavajmo in ponovno vzljubimo Slovenijo!

ponedeljek, 1. avgust 2016

Navzgor

Za izgubljenimi odnosi sem tožil,
brez njih da obstal sem.
A bili so kot pomožne rakete,
ki raketoplan ponesejo višje,
da premaga silo, ki vleče nazaj -
na neki točki pride ločitev,
sicer se izpraznjeni spremenijo v balast,
ki potegne te zopet na tla.

Ne, jaz hočem navzgor, v nebo!

Glej, tu so še drugi,
kot voda, ki znova in znova se vrača,
odžeja, povrne moči.
Ob njih je vse lažje,
ne sprašujem za smer.
Le hodim.
In čutim, vidim v srcih veselje,
moč in pogum,
da drug za drugega to, prav to smo:
gorivo in voda.

Morda sem res spet okoli,
a nisem na istem.
Pogled je drugačen, razgled se odpira.
Kot v spirali se dvigam,
počasi, a vztrajno.
Korak za korakom.
Meter za metrom.
Svetlobno leto za letom.
Med zvezde. Do sreče. 


* pesem je nastala kot prispevek ob letošnjem kulturnem prazniku

nedelja, 12. junij 2016

Tone Pavček - Take dežele ni

Lepa je moja dežela. Bridkosti polna.
Sèm je stvarnik sejal nemir
in lepoto, ki je skoraj popolna,
in žalost, kot je ni na svetu nikjer.


Nikjer ni zemlja tako skromna in radodarna,
nikjer ne pride lastovka tako hitro na jug,
nikjer ni nikoli tako bledikava zarja
skozi stoletja ohranjala up.


Nikjer trave z Jurijem, svojim patronom,
ne veseljačijo tako dolgo v jesen
in nikjer ne kriče še pod betonom
o zelenem spominu svojim ljudem.


Nikjer niso hoste tako skrivnostne
z brezni in grapami, ki jih je zlo
polnilo s trupli, da njih belo okostje
sije potomcem v neprijazno temò.


Lepa je moja dežela. Lepa do muke.
Samo tu gruli prsteno grlo rim.
Samo tu so tudi groze manj hude.

Samo tu lahko živim.

sreda, 27. april 2016

Kako daleč so nebesa?

Današnje zimsko mrzlo vreme je z znanstvenega in teološkega vidika pravzaprav dobrodošlo. Končno lahko namreč izračunamo, kako daleč so nebesa! Poglejmo.

Predpostavimo, da:
  • smo za sneg najbolj goreče molili dan pred božičem,
  • prošnje potujejo s svetlobno hitrostjo 299.792.458 m/s,
  • je Bog (glede na količino snega) prošnje za white christmas uslišal danes,
  • se božja odločitev uresniči hipoma (ne potrebuje časa za "potovanje" nazaj).
Od 24. decembra do danes je minilo 125 dni, kar znese 10.800.000 sekund. Po formuli x = v t lahko torej ugotovimo, da je do nebes 3.237.758.546.400 km. Zdaj veste!☺️

sobota, 5. marec 2016

Enakovrednost in enakopravnost ja, enakost ne

Težko bi spregledal velike plakate, ki nas te dni po Sloveniji obveščajo o neravnovesju zastopanosti moških in žensk na vodilnih položajih v gospodarstvu in pozivajo k podpiranju enakosti. Na prvi pogled hvalevredna poteza, a pomanjkljiva (ne bom trdil zavajajoča) in z zgrešenim izrazoslovjem.

vir slike
Gre za dejansko težavo?
Podatek o zastopanosti posameznega spola na vodilnih mestih je goli statistični podatek, vzet iz konteksta. Lahko nakazuje resnično težavo ali pa tudi ne. Brez dodatnih dejstev ne moremo presoditi ali drži eno ali drugo. Poznati moramo še najmanj naslednje podatke:
  1. koliko kandidatov ženskega in moškega spola se je za delovna mesta sploh potegovalo,
  2. kakšne so bile izkušnje in usposobljenost prijavljenih oseb,
  3. ali so bili enakovredni kandidati pri končni izbiri diskriminirani na podlagi spola.
Zadnja točka je seveda nesprejemljiva. Kadar prihaja do krivic na tem področju, je opozarjanje povsem na mestu. Trdno zagovarjam enakovrednost in enakopravnost žensk in moških. V drugih primerih pa lahko točki 1 in 2 morda pojasnita, zakaj do ravnovesja (ne)upravičeno prihaja. Povsem mogoče je namreč, da se ženske, ki so običajno manj tekmovalne od moških, za vodilna mesta potegujejo v bistveno manjši meri.

Poglejmo (povsem izmišljen) primer. Če je recimo razpisanih 100 delovnih mest in se nanje prijavi 35 žensk in 250 moških (predpostavimo, da jih približno enak delež izpolnjuje pogoje glede izobrazbe in izkušenj), zaposlitev pa dobi 25 žensk in 75 moških, ali lahko govorimo o diskriminaciji? Kaj pa na področjih, kjer je razmerje ravno obrnjeno (vrtci, osnovnošolsko izobraževanje, zdravstvena nega ...)?

Neskladja
Ironično je akcija sponzorirana skozi norveški finančni mehanizem. Poznan je namreč norveški paradoks enako(pravno)sti - v državi, ki že vrsto let vztraja v samem vrhu držav z največjo enakopravnostjo spolov, bi namreč lahko pričakovali tudi ravnovesno zastopanost obeh spolov v različnih poklicih. Zgodilo pa se je ravno nasprotno. Po nekaterih mnenjih zato, ker se lahko v enakopravni družbi vsak posameznik svobodno odloča za tisti poklic, ki mu najbolj ustreza. Izkaže se, da so po naravi nekateri poklici bolj pisani na kožo moškim, drugi pa ženskam. In s tem ni nič narobe! Če si ženske želijo vodilnih položajev in so za to usposobljene, si zaslužijo vso našo podporo, a ne silimo jih nekam, kamor si morda ne želijo!

Skoraj istočasno z omenjenimi plakati, ki ponekod celo z visenjem razglašajo "katastrofalno stanje", sem na internetu zasledil, da se je Slovenija v "enakosti" spolov povzpela na zavidljivo 9 mesto na svetu. Kako gre to skupaj?!

V dokumentu je omenjen napredek na področju zastopanosti žensk v slovenski politiki. Zelo verjetno je to posledica ženskih kvot, ki pa po mojem mnenju predstavljajo medvedjo uslugo. Delež žensk se res poveča, a kvote spodkopavajo verodostojnost tudi tistim, ki so bile izvoljene zaradi svojih sposobnosti in trdega dela.

Enakosti ni
Zmotila me je še neposrečena terminologija. Ministrstvo namreč na plakatu in svojih spletnih straneh dosledno (napačno) uporablja izraz enakost spolov (in s tem, kot nekateri opozarjajo, podpira t.i. teorijo spolov).
Če sta namreč spola enaka, torej med njima ni razlik, je popolnoma vseeno ali si moški ali ženska, in še bolj vseeno je, če je 99,99% moških na vodilnih položajih in nobene ženske. (A. M Poznič - Izprazni, spremeni, zlorabi)

Povsem očitno je namreč, da smo si moški in ženske med seboj različni. Ravno v tem je bogastvo. Lahko in moramo se truditi za enakopravnost in enakovrednost, o enakosti pa nikakor ne moremo govoriti. Kdor tega ne razume in vidi, naj gre prosim še enkrat poslušat biologijo v osnovno šolo. Pika.


Sorodni prispevki:

nedelja, 28. februar 2016

Jaz bi tudi pomivala!

Ravno sem se pripravljal, da pomijem posodo, ko priteče skoraj triletna nečakinja in vzklikne: "Jaz bi tudi pomivala!" Za trenutek sem pomislil, da bi jo zavrnil. Gotovo bo trajalo petkrat več časa, vse bom moral zdrgniti še enkrat, nožev sploh še ne more pomivati, gotovo bo vse okoli mokro... A sem pomisleke hitro odgnal stran. Zakaj bi otroku ubijal željo po delu in pomaganju?! Mar ga ne želimo naučiti ravno tega?

Pa sva pristavila stol, zavezala predpasnik, zavihala rokave in se lotila dela. Prav zavzeto je krožila z gobico, čebljala in uživala. Ko je prišel na vrsto kak nož, sem hitro vskočil in priložnost kar se da neopazno izkoristil še za zdrgnit kakšno umazanijo, ki jo je mala pomivalka spregledala. Medtem, ko sem splakoval in zlagal čisto posodo, je spet prišla na svoj račun in kot bi mignil sva oprala vso posodo. Skoraj nič zmočila. Se pri tem prav fino imela. Še mamina pohvala in otrok je bil bolj vesel kot ob kupu daril. Stric pa zadovoljen, da je prispeval k vzgoji.

Toplo priporočam v ogled predavanje Varuh otrokovih dolžnosti.

nedelja, 10. januar 2016

Popotovanja

Zelo zanimivo je pohajkovati po širnem svetu (in se vračati domov), v tem uživam. Se bo pa lepo nekoč podati tudi na nekoliko drugačno potovanje ...

sobota, 9. januar 2016

Uživanje, nevarnost in izbirčnost

Odkar imam v najemu prijetno garsonjero, v tem zelo uživam. Načeloma sem se vedno znal prilagoditi cimrskemu življenju (mogoče bil nekoliko siten glede ohranjanja reda), vseeno pa sem se z veseljem najprej preselil v svojo sobo, nato pa par let sanjaril o stanovanju samo zase. Enostavno imam že toliko svoj ritem, svoje navade in način življenja, da se mi enostavno ne da več ubadati z razporedi čiščenja, preganjanjem meni še vedno nerazumljivo nemarnih sostanovalk (fantje smo zmeraj bolj redno čistili!), ugibanju, ali koga motiš, ko poslušaš glasbo, ob poljubni nočni uri prideš domov ali dobiš obisk ... Ko imaš enkrat svoj mir, stanovanje čisto in urejeno ravno tako kot si želiš, predvsem pa dragocen kotiček sveta, kjer si lahko 100% to kar si, z vso svobodo izražanja in (ne)oblačenja vred, je težko sploh pomisliti, da bi šel nazaj.


Zadovoljstvo s svojim kotičkom blagodejno vpliva tudi na splošno razpoloženje in to, kako se počutiš v svoji koži. Posledično učinkuje na to, kakšno energijo izžarevaš navzven.
Kadar zaupamo vase in z optimizmom gledamo na svet, sijemo tudi navzven. Ne glede na našo zunanjost, si upam trditi, da smo takrat privlačnejši. (Lepota je v nas)
Ljudje to nehote opazimo. In nas privlači. Obstaja torej stvarna nevarnost, da nastane resno povpraševanje po - meni!☺ Da se bodo našle osebe, ki jih bo tako zamikalo to zadovoljstvo, da bodo hotele na vsak način to "uničiti" - postati del njega. Ampak ne dam se kar tako! Katera koli bo želela to spremeniti, se bo morala zelo potruditi oziroma dokazati, da je tega vredna. Odlično namreč menjam samo za najboljše.



P. S. Osnutek te objave sem pripravil že zelo dolgo nazaj, a zapisa iz neznanega razloga nisem objavil. Na srečo navedeno še vedno (oziroma še bolj) drži, zato bom ta zapis iz naftalina z veseljem uporabil za prebijanje ledu po res dolgem mrtvilu na mojem blogu.