Cantate!

V zadnjih dveh tednih sem bil na dveh vrhunskih zborovskih koncertih. Dva tedna nazaj so se na skupnem koncertu predstavile Čarnice in Vokalna akademija, danes pa so zazvenele pesmi iz grl pevcev KPZ Mysterium ter svetovno znanega zbora The University of Utah Singers. Vsi zbori so res odlični, da je užitek poslušat in sploh ne opaziš, kdaj gre ura ali dve mimo. Pa res je zanimivo slišat slovensko pesem iz ust ameriških študentov. (Ja - sem se pozanimal pri enem njihovem pevcu - dejansko so vsi študentje, čeprav nekateri izgledajo starejši. So pač na podiplomcu. Aja, pa na University of Utah se baje da študirat vse, če koga zanima. ;))


Hvala vsem, ki me obveščate o takih dogodkih. Se priporočam še v naprej!
Se vidimo na kakšnem koncertu?

Moški večer

Kaj potrebujemo?

• par ur časa
  
• dober film
• kokice "študenten futer"
• niki za pit (čeprav samo voda, ker je sirupa zmanjkalo :))
• dobrega prijatelja za družbo

Tako enostavno je to.

Mineral za zdravega diabetika

Včasih me kakšen napis res nasmeje. O območijih koruznega hrošča sem že pisal, prav tako o vodi z okusom plastike, že pred časom pa sem v čakalnici zagledal plakat, ki je na veliko oglaševal s sloganom: "Mineral za zdravega diabetika" ... No ja, če odmislimo to, tisto in tisto bolezen, smo najbrž vsi zdravi.

V tem tednu sem bil v dveh dneh dvakrat moker od plesa. Na plesnih vajah je res luštno, v izziv je tudi it potem na ples in preizkusit, kaj si se naučil. Sem ugotovil, da bi se morali na vajah učit tudi, kako plesat na minimalnem prostoru v gužvi, ter umetnosti pridobivanja prostora s komolci.

Zadnjič sem šel mimo neke cvetličarne in skozi okno zagledal nasmejano mlado prodajalko. Tako me je očarala z nasmehom, da sem skoraj vstopil in nekaj kupil, samo zato, da bi si jo še od bliže pogledal. :) Ah ja, na svetu je res ogromno luštnih punc. Se mi zdi, da zadnje leto še posebej. :)

Brez besed

Med prvomajskimi počitnicami sem bil na duhovnih vajah v tišini. Ja, to pomeni, da si praktično cel dan tiho (beri: ne govoriš) - tudi med obedi, zvečer pred spanjem, ko se na hodniku srečaš z drugimi ... A kaj me je prijelo, da sem šel na to? Enostavno sem čutil, da to rabim. In sem užival! V miru in tišini se stvari kar odpirajo, odkrivaš nove poglede, ugotavljaš, katere skrbi so res pomembne in katere ne, poskušaš ugotovit v kakšnem stanju si in kako naprej. Priporočam!

Je pa žalostna resnica, da so izjemni trenutki zares redkost v našem življenju. Večinoma smo predani nekemu povprečju, običajnosti, vsakdanjosti dni, ki jih moramo živeti. Mogoče celo nismo zadovoljni s tem, kar delamo, študiramo in smo, a si ne upamo narediti koraka drugam. (Ali pa se spremembe, za katere smo se odločili, ne dogajajo tako hitro kot bi si želeli.) Takrat sanjamo, da bi se nam zgodilo kaj lepega, da bi nas dvignilo.


Ta filmček mi je enostavno pri srcu. Ker se marsikdaj počutim kot ta poslovnež in moja romantična duša sanjari o čem podobnem. Poleg tega lepo prikazuje, koliko se da povedati tudi med vrsticami, brez besed.