O tej temi je razmišljal tudi pokojni papež Janez Pavel II. v seriji okrožnic z naslovom Teologija telesa.
Če manihejska miselnost telesu in spolnosti pripisuje proti-vrednoto, krščanstvo uči, da telo in spolnost vedno tvorita vrednoto, ki ne more biti dovolj cenjena. Z drugimi besedami, če manihejstvo pravi "telo je slabo", krščanstvo pravi "telo je tako dobro, da tega ne moremo niti dojeti".
(iz knjige Teologija telesa za začetnike)
Nekoliko zakasnelo prihaja ideja teh okrožnic tudi pri nas vedno bolj v ospredje (med bolj aktivnimi so pri zavodu iskreni.net) in se bo o njej gotovo še dosti govorilo. Ideja je namreč zanimiva in marsikoga navduši, a hkrati ni tako enostavna, da bi jo opisali in dojeli v dveh odstavkih. Tudi preprostejša (gleda na celovit strokovni pregled) razlaga v knjigi Teologija telesa za začetnike potrebuje kar nekaj razmišljanja in včasih večkratno prebiranje. Se pa splača vsaj pokukat za kaj sploh gre (izšel je celo učbenik in res lepo berljiva izdaja zanjo in zanj).
Posebna izkušnja, ki jo vsakemu privoščim, je tudi iskren pogovor na temo spolnosti, v družbi, ki zna ohranit zaupnost. Preverjeno se znamo tudi moški o tem zelo resno, iskreno pogovarjat in to ne samo površinsko.
Če mož hoče resnično ljubiti svojo ženo, [je] potrebno vztrajati pri tem, da spolni odnos ne sme služiti samo kot sredstvo za dosego njegovega vrhunca. Mož mora upoštevati razliko med moškimi in ženskimi odzivi [...], tako da vrhunec lahko dosežeta oba [...] v kolikor je le mogoče, oba istočasno.
(Karol Wojtyła, kasnejši papež - Ljubezen in odgovornost)
Glej tudi:
Pornografija - izziv za starše
oddaja Trikotnik - Seks v šoli
Poenostavljanje