ponedeljek, 26. november 2012

Še o spolnosti

Brez dvoma je spolnost velika stvar, drugače nas ne bi tako prevzemala in zaposlovala ter še vedno vztrajala na meji med tabujem in hkrati popolno zlorabo v reklamne namene. So pa mnenja o njenem pomenu različna. Je namenjena zgolj razmnoževanju in je užitek samo trik evolucije za preživetje? Je lahko predvsem stvar užitka? Vsebuje neko psihično komponento, s katero se partnerja tesneje povežeta? Ali pa ima celo duhovno dimenzijo?

O tej temi je razmišljal tudi pokojni papež Janez Pavel II. v seriji okrožnic z naslovom Teologija telesa.
Če manihejska miselnost telesu in spolnosti pripisuje proti-vrednoto, krščanstvo uči, da telo in spolnost vedno tvorita vrednoto, ki ne more biti dovolj cenjena. Z drugimi besedami, če manihejstvo pravi "telo je slabo", krščanstvo pravi "telo je tako dobro, da tega ne moremo niti dojeti".
(iz knjige Teologija telesa za začetnike)

Nekoliko zakasnelo prihaja ideja teh okrožnic tudi pri nas vedno bolj v ospredje (med bolj aktivnimi so pri zavodu iskreni.net) in se bo o njej gotovo še dosti govorilo. Ideja je namreč zanimiva in marsikoga navduši, a hkrati ni tako enostavna, da bi jo opisali in dojeli v dveh odstavkih. Tudi preprostejša (gleda na celovit strokovni pregled) razlaga v knjigi Teologija telesa za začetnike potrebuje kar nekaj razmišljanja in včasih večkratno prebiranje. Se pa splača vsaj pokukat za kaj sploh gre (izšel je celo učbenik in res lepo berljiva izdaja zanjo in zanj).

Posebna izkušnja, ki jo vsakemu privoščim, je tudi iskren pogovor na temo spolnosti, v družbi, ki zna ohranit zaupnost. Preverjeno se znamo tudi moški o tem zelo resno, iskreno pogovarjat in to ne samo površinsko.
Če mož hoče resnično ljubiti svojo ženo, [je] potrebno vztrajati pri tem, da spolni odnos ne sme služiti samo kot sredstvo za dosego njegovega vrhunca. Mož mora upoštevati razliko med moškimi in ženskimi odzivi [...], tako da vrhunec lahko dosežeta oba [...] v kolikor je le mogoče, oba istočasno.
(Karol Wojtyła, kasnejši papež - Ljubezen in odgovornost)

Glej tudi:
Pornografija - izziv za starše
oddaja Trikotnik - Seks v šoli
Poenostavljanje

sreda, 21. november 2012

Ljudski zaklad

Slovenci imamo bogato tradicijo ljudskega petja in glasbe. Na žalost veliko pesmi tone v pozabo, saj jih mlajše generacije praktično ne poznajo(mo) in pojejo(mo) več. A na srečo se ne bodo (vse) povsem izgubile. Velika zasluga za to gre folklornim skupinam, ljudskim pevcem, etno glasbenim skupinam, pa tudi akademskim krogom.

Etnomuza 
Ste vedeli, da Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) že dolgo vrsto let (začeli so že v 30. letih prejšnjega stoletja) načrtno snema in zapisuje ljudsko izročilo? Množico starih posnetkov tudi počasi digitalizirajo, označujejo in vnašajo v računalniški sistem. Projekt se imenuje Etnomuza - digitalni arhiv slovenskih ljudskih pesmi in glasbe. V dobri meri (aplikacija za analizo in katalogiziranje) so ga izvedli pod vodstvom Matije Marolta v Laboratoriju za računalniško grafiko in multimedije UL FRI (predstavitev projekta). Škoda le, da je projekt širši javnosti nepoznan in da je arhiv (zaenkrat?) nedostopen javnosti (spletni vmesnik brez pojasnil zahteva geslo za dostop). Glede na to, da se dejavnosti financirajo iz javnega denarja, bi nekako morali biti rezultati javno dobro, a ne? Nekaj drobcev sem imel priložnost slišat in lahko rečem, da je stvar zanimiva.

Sozvočja Slovenija
Zanimiv projekt je bil tudi Sozvočja Slovenije. Mogoče bi moral pisat Miklavžu, da mi prinese CD? :)

petek, 2. november 2012

Ubogi Rudeči cvet

Ne vem a bi se smejal ali jokal. Če skušaš najti besedilo za priljubljeno pesem Rudeči cvet, naletiš na vse mogoče. Pustimo to, da jo nekateri pripisujejo Šifrerju, čeprav je gotovo najbolj znana kot uspešnica Beneških fantov. Največjo težavo očitno predstavlja del druge kitice, ki gre: "Zapeli v ranem jutru so zvonovi," - s tem se vsi strinjajo - glede nadaljevanja pa nastopi mrk in slepi poskusi prepisa besedila.

Kaj naj bi pomenili nesmisli "up je vedril", "up je včedi", "kupje veli kadore" in podobno?! Še najbližje, fonetično pravilno, je "up je vedi, Kadore" (tukaj in tukaj). Pa je zadeva zelo preprosta - zvonovi so zapeli v Pieve di Cadore! Tako je namreč ime kraju / občini v Italiji. Nekdo je to celo pogruntal in pravilno zapisal. Skoraj bi mu moral čestitat.