Pornografija - izziv za starše

Spomnim se, da je tata najprej nasprotoval, da bi imeli doma internet. Skrbela ga je nevarnost, da bi otroci hote ali nehote naleteli na pornografske vsebine. In po eni strani je imel zelo prav - tovrstno vsebino je enostavno prelahko dobit.

Kaj pa je nekomu problem vtipkati par ključnih besed v iskalnik, klikniti na povezavo in potem še na gumb "ENTER" na strani, ki omenja nekaj v zvezi s številko 18?! Ali pa na P2P omrežju poiskati kakšno tako datoteko?! Pa niti ni treba zavestno tega iskat. Zadnjič sem na wikipediji bral članek o neki medijski hiši in kliknil povezavo na spletno stran ene izmed revij, ki jih izdajajo. Trenutek kasneje ugotovim, da gre za pornografsko revijo, spletna stran pa vsebuje prosto dostopno trdo pornografsko vsebino! Opozorilo, da gre za vsebino za odrasle, pa napisano skoraj neopazno ob strani!

Če odrasel človek, ki naleti na pornografijo, še nekako razume, da gre za zaigrane prizore (zmote o spolnosti zaradi pornografije je bila tudi tema enega govora na TED.com), pa tovrstna vsebina vsekakor ni primerna za mladostnike, pri katerih telesni razvoj ponavadi prehiteva psihičnega in razumskega.

Rešitev? Filtri za blokiranje neprimerne vsebine so zgolj majhen obliž. Mladi so zelo iznajdljivi, da se temu izognejo, če hočejo, poleg tega ne moremo nadzirati vseh naprav s katerimi je mogoče dostopati do interneta. Pri majhnih otrocih bo filter dobra rešitev, pri starejših pa se bo verjetno treba pogovoriti o tem, čeprav je težko in včasih staršem še bolj nerodno kot otrokom.

Kakšno je pa tvoje mnenje?