Že pred časom sem od kolega prejel opazko, da sem oblečen kot klošar. Stila nisem kaj posebno spreminjal, zato opazka verjetno še vedno velja. Vprašanje pa je, ali upravičeno.
Dejstva
Kot potrošnik nisem kaj prida. Redko zaidem v trgovine z oblekami, ponavadi takrat, ko je res že nuja. Kot moški se osredotočeno napotim na želen oddelek, s pogledom plenilca preletim ponudbo, poskusim nekaj primerkov in po čim hitrejšem postopku zapustim prizorišče - v upanju, da mi podviga ne bo treba ponoviti kar se da dolgo časa.
V moji omari ni razkošja, a dovolj zaloge, da imam vedno na voljo nekaj čistih oblek. Kratkih majic dolgo časa sploh nisem kupoval, zadovoljil sem se s tistimi, ki sem jih prejel (sponzorske, društvene, kot darilo ...) Ja, nekaj izmed teh kratkih majic je starih že precej let. In, ojoj, celo kakšno majhno luknjico je bilo treba zašiti! Konec sveta?! Pa kaj, ne bom metal stran povsem uporabne obleke zgolj zato, ker ni več estetsko popolna!* Opravlja svojo nalogo (pokriva intimne dele telesa in skrbi, da mi ni mraz), mar ne?
Nedavno sem precej prečistil omaro z oblekami, jih velik kup podaril (tako ali tako so samo nabirale prah), nekaj najslabših pa je šlo v razrez za domačo zalogo cunj za enkratno uporabo - za čiščenje najhujših packarij. Proti moškemu nagonu sem celo zavil v nakupovalno središče in si kupil nekaj novih stvari. Kljub vsemu se zaradi potrošniške miselnosti drugih še vedno na trenutke počutim kot klošar, ker pač nisem vedno "nov".
Priložnosti primerno
Priznam, ko sem doma, včasih res izgledam kot klošar v izpranih, raztegnjenih oblačilih. A tako vsaj lahko brez skrbi prostorim kakšno domačo opravilo ali se brez slabe vesti valjam po travi in igram z nečaki. Tudi za kolesarjenje ali drugo športanje najraje posežem po starejših oblačilih, ki mi jih ni škoda.
Za službo se je sicer treba nekoliko bolj zrihtat, sem pa iskreno vesel, da smo lahko sproščeno oblečeni. Udobje cenim več kot lepo obleko.
Potem pa pridejo tudi posebne priložnosti: poroke, koncerti, slovesnosti, praznovanja. Za te primere seveda iz omare potegnem najboljše. Morda celo srajco in reklc. Parkrat v življenju celo kravato. A ni ravno v tem poanta - da se tudi po obleki prepozna posebne dogodke?! Če si vedno oblečen v bleščeče obleke, kako začutiš, kdaj je praznik?!
Odgovorno in spoštljivo
Razumem, da morajo nekateri zaradi službe, drugi pa za svoje dobro počutje, imeti redno nova oblačila. Se da pa tudi v tem primeru ravnati ekološko in družbeno odgovorno: rabljena oblačila lahko zamenjaš na eni izmed organiziranih izmenjav oblačil ali pa jih preprosto podariš tistim, ki si jih ne morejo privoščiti. Predvsem pa s pogledi, vedenjem in pripombami ne vzbujaj slabe vesti tistim, ki ne vsakdanje obleke ne dajemo toliko poudarka. Hvala!
* Ob trenutni modi je skoraj bolj verjetno, da je lukenj premalo in bi morale biti večje.
Žebljico zadene avtor z ugotovitvijo, da je vsakdo, ki je bil nekoč vsaj približno znan in je sedaj star več kot šestdeset let, opisan kot legenda. Pa s predpisanem voščilom za rojstni dan, od katerega odstopanje ni zaželeno (vse najboljše).
