(med drugim)
- Skrbet za dementnega starega človeka je podobno kot pazit na majhnega otroka.
- Naivnost srca je močnejša od razuma.
sobota, 31. december 2011
Kaj me je naučilo leto 2011?
- Skrbet za dementnega starega človeka je podobno kot pazit na majhnega otroka.
- Naivnost srca je močnejša od razuma.
Naša nona
Nisem hotel biti stereotipen in pisati o ljudeh šele po njihovi smrti. A življenje se ni oziralo na moje cincanje, ni počakalo, da najprej spišem blog ...
Naša nona je bila doma iz tolminskega konca, zato ji je nono (priporočam branje zapisa o njem) kdaj pa kdaj zabrusil, da je puntarka. A čeprav je znala bit trmasta, se vendarle ni mogla upirat nonotovemu vztrajnemu dvorjenju. Kasneje mu je sicer pod nos večkrat povedala, da je bila zaljubljena v druge, on pa ji je vedno odvrnil, da bi bila že trikrat vdova, če bi jih vzela. :) Čeprav nikoli ne vemo, kako bi se stvari drugače odvijale, sem vesel, da sta se našla.
Rojena je bila v številčni družini 13-ih otrok. Pri tem nekateri, ki so umrli takoj po rojstvu, sploh niso šteti. Med 2. svetovno vojno so morala dekleta delati za to ali ono oblast, ki je trenutno nadzorovala kraje. Med nekim delom so zaropotale strojnice, da so odvrgle lopate in se porazgubile. Na srečo je bila vedno obvarovana pred hudim. Šolala se je za šiviljo, čeprav je potem večino življenja preživela kot gospodinja. Nono je delal in služil denar, v hiši pa je imela brez dvoma ona glavno besedo.
Ni bila idealna oseba. Imela je nekaj lastnosti, ki so mi šle na živce, nikoli tudi ni imela potrpljenja z otroki. A v splošnem je bila dobra oseba. Take se je želim spominjati.
V spominu mi bo gotovo ostalo njeno prepevanje. Znala je na stotine pesmic, slovenske so se mešale z italijanskimi in nemškimi, ljudske s popevkami, posvetne s cerkvenimi, otroške s tistimi za odrasle ... Rada jih je zapela v družbi ali pa si je s petjem krajšala čas med delom. Po kuhinji se je redno slišal njen alt, na primer: "to niso jadraaa moje barčiceeeee ..." [premor in ropotanje loncev] "to so gačice moje Marice ..." [spet zvoki kuhinje, daljši premor in nadaljevanje s petjem] itd. :)
Pa zgodbice in pravljice ... Nekatere tisočkrat ponovljene, da smo jih znali že vse na pamet, druge nepoznane, gotovo zanimive za zapisovalce ljudske dediščine. Žal zdaj za vedno izgubljene ...
Kdor jo je imel priložnost spoznati, je gotovo opazil njeno vedrost, zgovornost, slišal vsaj kakšno pesmico/zgodbico ali dve. Verjetno tudi ni mogel spregledati pristnega odnosa z nonotom, s katerim sta se, če se je le dalo, besedno špikala. So bili trenutki, ko smo vsi cepali od smeha. In četudi sta se kdaj pa kdaj zares skregala, vendarle nista mogla drug brez drugega. Skupaj sta bila več kot 62 let!
Nenazadnje, vsem nam je bila zgled v veri, zaupanju in drži, kako brez strahu pričakati zadnjo uro. Tudi to je del življenja.
Naša nona je bila doma iz tolminskega konca, zato ji je nono (priporočam branje zapisa o njem) kdaj pa kdaj zabrusil, da je puntarka. A čeprav je znala bit trmasta, se vendarle ni mogla upirat nonotovemu vztrajnemu dvorjenju. Kasneje mu je sicer pod nos večkrat povedala, da je bila zaljubljena v druge, on pa ji je vedno odvrnil, da bi bila že trikrat vdova, če bi jih vzela. :) Čeprav nikoli ne vemo, kako bi se stvari drugače odvijale, sem vesel, da sta se našla.
Rojena je bila v številčni družini 13-ih otrok. Pri tem nekateri, ki so umrli takoj po rojstvu, sploh niso šteti. Med 2. svetovno vojno so morala dekleta delati za to ali ono oblast, ki je trenutno nadzorovala kraje. Med nekim delom so zaropotale strojnice, da so odvrgle lopate in se porazgubile. Na srečo je bila vedno obvarovana pred hudim. Šolala se je za šiviljo, čeprav je potem večino življenja preživela kot gospodinja. Nono je delal in služil denar, v hiši pa je imela brez dvoma ona glavno besedo.
Ni bila idealna oseba. Imela je nekaj lastnosti, ki so mi šle na živce, nikoli tudi ni imela potrpljenja z otroki. A v splošnem je bila dobra oseba. Take se je želim spominjati.
V spominu mi bo gotovo ostalo njeno prepevanje. Znala je na stotine pesmic, slovenske so se mešale z italijanskimi in nemškimi, ljudske s popevkami, posvetne s cerkvenimi, otroške s tistimi za odrasle ... Rada jih je zapela v družbi ali pa si je s petjem krajšala čas med delom. Po kuhinji se je redno slišal njen alt, na primer: "to niso jadraaa moje barčiceeeee ..." [premor in ropotanje loncev] "to so gačice moje Marice ..." [spet zvoki kuhinje, daljši premor in nadaljevanje s petjem] itd. :)
Pa zgodbice in pravljice ... Nekatere tisočkrat ponovljene, da smo jih znali že vse na pamet, druge nepoznane, gotovo zanimive za zapisovalce ljudske dediščine. Žal zdaj za vedno izgubljene ...
Kdor jo je imel priložnost spoznati, je gotovo opazil njeno vedrost, zgovornost, slišal vsaj kakšno pesmico/zgodbico ali dve. Verjetno tudi ni mogel spregledati pristnega odnosa z nonotom, s katerim sta se, če se je le dalo, besedno špikala. So bili trenutki, ko smo vsi cepali od smeha. In četudi sta se kdaj pa kdaj zares skregala, vendarle nista mogla drug brez drugega. Skupaj sta bila več kot 62 let!
Nenazadnje, vsem nam je bila zgled v veri, zaupanju in drži, kako brez strahu pričakati zadnjo uro. Tudi to je del življenja.
četrtek, 22. december 2011
ponedeljek, 12. december 2011
Zalil me je avtobus
Dež pada. Sploh ne bi bil moker, če ne bi pihal veter. Pa tudi ob vetru bi bil moker do razumne meje. Da me je pa v zadnjem križišču pred stanovanjem totalno zalil avtobus, je pa od sile. Kdo je dal temu vozniku izpit za vozit?! Res ima srečo, da na naslednji postaji ni nihče izstopil ali vstopil, da mu ni bilo treba ustavit, drugače bi ga pošteno nadrl.
Totalno sem bil razkurjen, a se je jeza hitro pomirila. Če malo pomislim, niti ni tako hudo. Telefon je preživel, hlače se bodo posušile. Imam prostor, kamor se lahko zatečem na toplo in suho. Imam zadosti oblek, da praktično ne bom opazil, da se jih nekaj suši in v omari manjkajo. Lahko si skuham čaj ali grem v posteljo. V bistvu imam neizmerno srečo, ker spadam med privilegirane, ki jim praktično ničesar ne manjka.
Totalno sem bil razkurjen, a se je jeza hitro pomirila. Če malo pomislim, niti ni tako hudo. Telefon je preživel, hlače se bodo posušile. Imam prostor, kamor se lahko zatečem na toplo in suho. Imam zadosti oblek, da praktično ne bom opazil, da se jih nekaj suši in v omari manjkajo. Lahko si skuham čaj ali grem v posteljo. V bistvu imam neizmerno srečo, ker spadam med privilegirane, ki jim praktično ničesar ne manjka.
sreda, 7. december 2011
četrtek, 24. november 2011
Oljke
Pobeg iz ljubljanske megle na toplo istrsko sonce. Postavljanje mrež. Pobiranje oljk. Občasno plezanje. Prijetni pogovori ob delu. Zven istrske govorice. Otip oljk pod prsti. Grabljice za neučakane. Kosilo na travi, v kratkih rokavih (sredina novembra!). Vmes čas za kakšno fotografijo. Zimski sončni zahod. Zadovoljstvo ob opravljenem delu. Kaj hočeš lepšega?
Kakw ratəš ws mehek, ko pobjerš uolko. (Rudi Bučar - Uolke)
sreda, 23. november 2011
Profesionalna folklora
V Sloveniji je veliko folklornih skupin, med njimi kar nekaj takih, ki skušajo predstaviti plese iz celotnega slovenskega narodnega prostora. Vse delujejo na podlagi ljubiteljstva, profesionalne folklorne skupine nimamo.
Jo imajo pa naši sosedje Hrvati. Včeraj je v Zagrebu potekal letni koncert hrvaške pofesionalne folklorne zasedbe LADO. Zvenelo je mikavno, zato sem se z veseljem odzval vabilu. In ni mi bilo žal. Tako kot so govorili, je bil koncert res paša za oči. Dodelani plesi in ubrano petje. Delček vzdušja si lahko ustvariš ob spodnjem posnetku. Če pa se pojavi priložnost, da jih vidiš v živo, jo le izkoristi.
Jo imajo pa naši sosedje Hrvati. Včeraj je v Zagrebu potekal letni koncert hrvaške pofesionalne folklorne zasedbe LADO. Zvenelo je mikavno, zato sem se z veseljem odzval vabilu. In ni mi bilo žal. Tako kot so govorili, je bil koncert res paša za oči. Dodelani plesi in ubrano petje. Delček vzdušja si lahko ustvariš ob spodnjem posnetku. Če pa se pojavi priložnost, da jih vidiš v živo, jo le izkoristi.
torek, 8. november 2011
Pet do tričetrt na sedmi evro
Si predstavljate, da bi v trgovini ali v gostilni pri izstavitvi računa slišali zgornji stavek? Nenavadno? Zakomplicirano? Čudno? Nelogično? Vzame kar nekaj časa za preračunat? Gotovo bi, nasprotno, pri stavku "6 evrov in 70 centov stotinov" takoj vedeli, koliko je treba plačati. Zakaj torej še vedno vztrajaš pri podobno nesmiselnih in kompliciranih stavkih, ko gre za uro?!
No, pa dajmo enkrat za vselej razčistit, zakaj je primorski pogovor o uri dosti bolj razumljiv, kot ta, ki je virusno razširjen po Sloveniji.
Matematični vidik
Primarna računska operacija je seštevanje. Odštevanje je nadgradnja seštevanja z negativnimi vrednostmi, za kar je običajno potrebno več napora in časa. V primorski verziji je precej manj operacij odštevanja, zato je enostavnejše razumljivo.
Semantični vidik
Poglejmo semantično razčlenitev nekaterih pogostih izrazov. Pri tem upoštevamo pravila vrstnega reda računskih operacij ter mednarodni dogovor, da je ena ura sestavljena iz 60 minut.
9:05 | devet in pet minut → devetim uram prištejemo 5 minut → 9:05
2:30 | pol treh → tri ure razdelimo na pol → 1:30
3:45 | tričetrt na štiri → na štiri ure dodamo tri četrtine ure → 4:45
4:15 | četrt na pet → na pet ur dodamo četrt ure → petim uram prištejemo četrt ure → 5:15
7:20 | deset do pol osem → osem ur razdelimo na pol in odštejemo 10 minut → ... → 3:50
10:40 | pet do tričetrt na enajsto → na enajst ur dodamo tri četrtine ure in odštejemo pet minut → 11:40
9:05 | devet in pet minut → devetim uram prištejemo 5 minut → 9:05
2:30 | dve in pol → dvem uram prištejemo pol ure → 2:30
3:45 | četrt do štirih → do štirih ur manjka četrt ure → od štirih ur odštejemo četrt ure → 3:45
(ali) | tri tričetrt → trem uram prištejemo tričetrt ure → 3:45
4:15 | petnajst / četrt čez štiri → štirim uram prištejemo petnajst minut / četrt ure → 4:15
7:20 | sedma dvajset → 7:20
10:40 | deseta štirideset → 10:40
(ali) | dvajset do enajstih → enajstim uram odštejemo dvajset minut → 10:40
Dodaten komentar ni potreben.
Psihološki vidik
Nenazadnje, ko že jamramo, da čas hitro beži ... Ali ni še bolj pesimistično gledat, da je le še pol ure do naslednje polne ure, kot da je minilo pol ure od prejšnje? :)
No, pa dajmo enkrat za vselej razčistit, zakaj je primorski pogovor o uri dosti bolj razumljiv, kot ta, ki je virusno razširjen po Sloveniji.
Matematični vidik
Primarna računska operacija je seštevanje. Odštevanje je nadgradnja seštevanja z negativnimi vrednostmi, za kar je običajno potrebno več napora in časa. V primorski verziji je precej manj operacij odštevanja, zato je enostavnejše razumljivo.
Semantični vidik
Poglejmo semantično razčlenitev nekaterih pogostih izrazov. Pri tem upoštevamo pravila vrstnega reda računskih operacij ter mednarodni dogovor, da je ena ura sestavljena iz 60 minut.
9:05 | devet in pet minut → devetim uram prištejemo 5 minut → 9:05
2:30 | pol treh → tri ure razdelimo na pol → 1:30
3:45 | tričetrt na štiri → na štiri ure dodamo tri četrtine ure → 4:45
4:15 | četrt na pet → na pet ur dodamo četrt ure → petim uram prištejemo četrt ure → 5:15
7:20 | deset do pol osem → osem ur razdelimo na pol in odštejemo 10 minut → ... → 3:50
10:40 | pet do tričetrt na enajsto → na enajst ur dodamo tri četrtine ure in odštejemo pet minut → 11:40
9:05 | devet in pet minut → devetim uram prištejemo 5 minut → 9:05
2:30 | dve in pol → dvem uram prištejemo pol ure → 2:30
3:45 | četrt do štirih → do štirih ur manjka četrt ure → od štirih ur odštejemo četrt ure → 3:45
(ali) | tri tričetrt → trem uram prištejemo tričetrt ure → 3:45
4:15 | petnajst / četrt čez štiri → štirim uram prištejemo petnajst minut / četrt ure → 4:15
7:20 | sedma dvajset → 7:20
10:40 | deseta štirideset → 10:40
(ali) | dvajset do enajstih → enajstim uram odštejemo dvajset minut → 10:40
Dodaten komentar ni potreben.
Psihološki vidik
Nenazadnje, ko že jamramo, da čas hitro beži ... Ali ni še bolj pesimistično gledat, da je le še pol ure do naslednje polne ure, kot da je minilo pol ure od prejšnje? :)
ponedeljek, 31. oktober 2011
Filmski kotiček 4
Brez interneta v hiši se najde veliko časa za gledanje filmov in nanizank. Ali pa za zapisat par misli o že videnih.
Če si naveličan/a ameriških filmov, se splača preveriti evropsko in drugo produkcijo. Zelo simpatična in hkrati sporočilna je recimo indijska komedija 3 idioti. Med najbolj odštekane filme, kar sem jih kdaj videl, gotovo sodi Du Levande - že same posamezne zgodbe, ki tvorijo celoto, so absurdne, povrhu je vsak del posnet v enem kadru, kamera pa se sploh ne premika (oziroma je premikanje praktično neopazno). No, tisti prizor s starčkom in debelo prostitutko bi brez škode lahko izrezali. Od dobrih evropskih filmov mi najbrž ni treba (ponovno) predstavljati Amelie, Življenje je lepo, Tiger in sneg. Pa francoski Taxi za lahkotno sprostitev. Nasmeje tudi angleški The Baker. Zanimiv je še danski Po poroki, čeprav sem imel resen problem identifikacije negativca iz Casino Royale z glavnim, dobrim likom.
Slovenskim filmom se še vedno raje izogibam. Me je pa dokaj prijetno presenetil Piran - Pirano, kar sem ga pač ujel, ko je bil na televiziji.
Od ameriških filmov so bili med boljšimi The Boy in the Striped Pyjamas o otroku, ki ne razume nesmisla vojne, akcija Unknown in zloglasni The Shawshank Redemption, ki je sicer dober, a ne vidim, zakaj je najboljše ocenjen film na IMDB. Visoko uvrščen ibid je tudi Memento, z zanimivim konceptom prikaza zgodbe od konca k začetku. Zelo všeč mi je Despicable Me, ker se ne trudi z neko na videz zapleteno zgodbo, ampak je preprosta in zabavna komedija. Med prijatelji so že skoraj ponarodele nekatere izjave, na primer: "It's so fluffy!". Zelo zabavne so tudi samostojne prigode minionsov, po domače smokijev. ;)
So pa tudi filmi, ki razočarajo. Recimo Six Degrees of Separation, sloneč na teoriji, da nas do katerega koli tujca v povprečju loči največ 6 korakov, in Uncertainty, ki igra na dejstvu, da imajo naše odločitve lahko zelo korenite posledice. Ok, prav. Poznam in razumem idejo. Kaj pa poanta filma, umetniška dodana vrednost?!
Od nanizank mi je žal za ukinjeno Stargate Universe, ki je bila odlična mešanica Stargate in Battlestar Galactice. Nasprotno se snemanje doktorja Housa nadaljuje, čeprav je bila 7. sezona prava limonada. Na srečo se je stanje z začetkom nove sezone popravilo. Od starejših serij sta me pritegnili Tretji kamen od sonca in "zakonska" Mad Abou You z domiselnim humorjem. No, pri slednji res ne vem, zakaj so morali z zadnjim delom tako ustrelit mimo z zamorjeno-osladnim zaključkom. Fuj!
Mogoče sem ti dal kakšno idejo. Vsekakor pa izbiraj filme po svojem okusu in ne pozabi na zdravo mero kritičnosti.
Če si naveličan/a ameriških filmov, se splača preveriti evropsko in drugo produkcijo. Zelo simpatična in hkrati sporočilna je recimo indijska komedija 3 idioti. Med najbolj odštekane filme, kar sem jih kdaj videl, gotovo sodi Du Levande - že same posamezne zgodbe, ki tvorijo celoto, so absurdne, povrhu je vsak del posnet v enem kadru, kamera pa se sploh ne premika (oziroma je premikanje praktično neopazno). No, tisti prizor s starčkom in debelo prostitutko bi brez škode lahko izrezali. Od dobrih evropskih filmov mi najbrž ni treba (ponovno) predstavljati Amelie, Življenje je lepo, Tiger in sneg. Pa francoski Taxi za lahkotno sprostitev. Nasmeje tudi angleški The Baker. Zanimiv je še danski Po poroki, čeprav sem imel resen problem identifikacije negativca iz Casino Royale z glavnim, dobrim likom.
Slovenskim filmom se še vedno raje izogibam. Me je pa dokaj prijetno presenetil Piran - Pirano, kar sem ga pač ujel, ko je bil na televiziji.
Od ameriških filmov so bili med boljšimi The Boy in the Striped Pyjamas o otroku, ki ne razume nesmisla vojne, akcija Unknown in zloglasni The Shawshank Redemption, ki je sicer dober, a ne vidim, zakaj je najboljše ocenjen film na IMDB. Visoko uvrščen ibid je tudi Memento, z zanimivim konceptom prikaza zgodbe od konca k začetku. Zelo všeč mi je Despicable Me, ker se ne trudi z neko na videz zapleteno zgodbo, ampak je preprosta in zabavna komedija. Med prijatelji so že skoraj ponarodele nekatere izjave, na primer: "It's so fluffy!". Zelo zabavne so tudi samostojne prigode minionsov, po domače smokijev. ;)
So pa tudi filmi, ki razočarajo. Recimo Six Degrees of Separation, sloneč na teoriji, da nas do katerega koli tujca v povprečju loči največ 6 korakov, in Uncertainty, ki igra na dejstvu, da imajo naše odločitve lahko zelo korenite posledice. Ok, prav. Poznam in razumem idejo. Kaj pa poanta filma, umetniška dodana vrednost?!
Od nanizank mi je žal za ukinjeno Stargate Universe, ki je bila odlična mešanica Stargate in Battlestar Galactice. Nasprotno se snemanje doktorja Housa nadaljuje, čeprav je bila 7. sezona prava limonada. Na srečo se je stanje z začetkom nove sezone popravilo. Od starejših serij sta me pritegnili Tretji kamen od sonca in "zakonska" Mad Abou You z domiselnim humorjem. No, pri slednji res ne vem, zakaj so morali z zadnjim delom tako ustrelit mimo z zamorjeno-osladnim zaključkom. Fuj!
Mogoče sem ti dal kakšno idejo. Vsekakor pa izbiraj filme po svojem okusu in ne pozabi na zdravo mero kritičnosti.
četrtek, 27. oktober 2011
I said a prayer for you today
I said a prayer for you today
And know God must have heard.
I felt the answer in my heart
Although he spoke no word!
I didn't ask for wealth or fame
(I knew you wouldn't mind).
I asked him to send treasures
Of a far more lasting kind!
I asked that he be near you
At the start of each new day;
To grant you health and blessings
And friends to share your way!
I asked for happiness for you
In all things great and small.
But it was for his loving care
I prayed the most of all!
Hvala! Povezani ...
Abstinenca
V novem stanovanju še vedno nimamo interneta. Na žalost so pri gradnji optike lastniki in/ali izvajalci nekaj zašuštrali - hiša je večstanovanjska, lastniki različni, priključek pa en sam. Zaseden s strani najbolj zagnane najemnice, seveda. Ta noče slišat o vrtanju, da bi potegnili kabel do našega stanovanja, niti o priklopu brezžičnega usmerjevalnika. Omehčala je ni niti ponudba za deljenje stroškov in naše doplačilo za morebitno nadgradnjo paketa, če bi opazila pomanjkanje pasovne širine. Mama (lastnica) enostavno ne pusti vrtanja in pika. Vprašat bi jo morala tudi, če lahko na električno vtičnico priključi dodatno napravo!
Z nekaterimi ljudmi se res ne da pogovarjat, ker sploh ne poslušajo predlogov in argumentov, samo tupijo svoje prepričanje vedno znova. (Po tej strani je že naravno prilagojena za kariero v politiki.) Če so povrhu še nedorasli in nesposobni samostojnih odločitev, pa sploh ni pomoči.
Mogoče bojo pri operaterju celo nekako zadevo rešili in uredili ločen priklop, a še čakajo na opremo in zna trajat ... Do takrat bom moral abstinenčno krizo še naprej preganjat s posedanjem v knjižnici in lovljenjem signala po ustanovah in pri prijateljih. Za sprotne stvari gre, ostalo pa stoji ...
nedelja, 2. oktober 2011
Počitnice 2011
Letošnje poletne počitnice so bile ene najboljših! Bile so raznolike in polne.
Dom in Soča
Precejšnji del poletja sem bil kar v domačih krajih. Še enkrat sem se zavedel, kako neprecenljivih poletij sem deležen. Še posebej tisti tedni prave vročine in kopanja pri Soči spadajo v to! Letos je bila res odlična sezona. Kdo bi si mislil, da se bom še 15. septembra kopal pri Soči?! No, pogosto sem pogrešal družbo, da bi lahko delil vse lepo, kar sem doživljal.
Razvijanje talenov
V izziv mi je bilo sodelovati pri organizaciji večdnevnega programa za mlade. Lepo je videt, da si lahko s svojim znanjem koristen člen skupine. Par tednov kasneje pa sem (tudi letos) pomagal ahtat otroke, ko so se njihovi starši posvečali poglabljanju vere in delu na odnosih. Preizkusil sem se tudi v pisanju članka za revijo. Pa precej fotografiral. (moram še dodat slike k tej objavi)
Hribi
En teden smo bili na bovškem koncu in raziskovali okoliške lepote. Slapovi, reke, doline, gore ... Čudovito naravo imamo!
Morje
Osebno mi je Soče ljubša, a ugotavljal sem, da je v pravi družbi tudi morje solidna alternativa. Še posebej proti koncu sezone, ko je na plažah manj ljudi in morje ni več tako toplo, da se sploh ne shladiš. Vesel sem, da sem se odločil tudi za to.
Praga
Septembra sva s prijateljem obiskala to znamenito glavno mesto Češke. Kako sva se imela, lahko prebereš tu, tu, tu in tu.
Dolgo, vroče poletje
Za konec smo bili deležni še čudovitega sončnega vremena, ki nas še v začetku oktobra razveseljuje.
Čudovito je! Bogu hvala!
Dom in Soča
Precejšnji del poletja sem bil kar v domačih krajih. Še enkrat sem se zavedel, kako neprecenljivih poletij sem deležen. Še posebej tisti tedni prave vročine in kopanja pri Soči spadajo v to! Letos je bila res odlična sezona. Kdo bi si mislil, da se bom še 15. septembra kopal pri Soči?! No, pogosto sem pogrešal družbo, da bi lahko delil vse lepo, kar sem doživljal.
Razvijanje talenov
V izziv mi je bilo sodelovati pri organizaciji večdnevnega programa za mlade. Lepo je videt, da si lahko s svojim znanjem koristen člen skupine. Par tednov kasneje pa sem (tudi letos) pomagal ahtat otroke, ko so se njihovi starši posvečali poglabljanju vere in delu na odnosih. Preizkusil sem se tudi v pisanju članka za revijo. Pa precej fotografiral. (moram še dodat slike k tej objavi)
Hribi
En teden smo bili na bovškem koncu in raziskovali okoliške lepote. Slapovi, reke, doline, gore ... Čudovito naravo imamo!
Morje
Osebno mi je Soče ljubša, a ugotavljal sem, da je v pravi družbi tudi morje solidna alternativa. Še posebej proti koncu sezone, ko je na plažah manj ljudi in morje ni več tako toplo, da se sploh ne shladiš. Vesel sem, da sem se odločil tudi za to.
Praga
Septembra sva s prijateljem obiskala to znamenito glavno mesto Češke. Kako sva se imela, lahko prebereš tu, tu, tu in tu.
Dolgo, vroče poletje
Za konec smo bili deležni še čudovitega sončnega vremena, ki nas še v začetku oktobra razveseljuje.
Čudovito je! Bogu hvala!
sobota, 1. oktober 2011
Vihar pred zatišjem
Včerajšnji dan je bil divji. Od jutra sem bil v pogonu.
Desetine klicev po telefonu. Ogledi sob. Kaj vse nekateri ponujajo!? Kletno stanovanje za 7 ljudi, kuhinja "prostorna" za dve osebi naenkrat, dvoposteljna soba za 195€?! Podstrešna enoposteljna soba, stanovanje za 7 ljudi, na hodniku prestapljanje čez tramove: za 275€?! Kletna luknja brez kuhinje za 230€?! Dragi lastniki, prosim ponujajte samo tista stanovanja/sobe, v katerih bi tudi samo živeli! No, bilo je tudi nekaj dobrih ponudb.
Čuti se predštudijsko napetost. Mesto so spet zasedli študenti. Veliko je tujcev na izmenjavi. Pred okenci za bone dolga vrsta. Razlaganje delovanja sistema. Pogovor z Romunko o študiju, Ljubljani, Sloveniji. Miritev temperamentnega Italijana, ki se je v gostilni skoraj skregal z natakarjem. :)
Selitev mladega zakonskega para. V enem dnevu je bilo potrebno stanovanje izpraznit. Ker njun novi domek še ni pripravljen na vselitev, je bilo treba robo razvozit na več koncev. Tu se je res pokazala vrednost prijateljstev, ki brez obotavljanja priskočijo na pomoč - s časom in prostorom. Mimogrede, tudi moja roba je trenutno raztresena / na gostovanju na vsaj treh koncih. Hvala za potrpljenje!
Ja, še kakšen teden ali dva bo pestro, potem pa se bojo, verjamem, stvari uredile in ustalile.
Desetine klicev po telefonu. Ogledi sob. Kaj vse nekateri ponujajo!? Kletno stanovanje za 7 ljudi, kuhinja "prostorna" za dve osebi naenkrat, dvoposteljna soba za 195€?! Podstrešna enoposteljna soba, stanovanje za 7 ljudi, na hodniku prestapljanje čez tramove: za 275€?! Kletna luknja brez kuhinje za 230€?! Dragi lastniki, prosim ponujajte samo tista stanovanja/sobe, v katerih bi tudi samo živeli! No, bilo je tudi nekaj dobrih ponudb.
Čuti se predštudijsko napetost. Mesto so spet zasedli študenti. Veliko je tujcev na izmenjavi. Pred okenci za bone dolga vrsta. Razlaganje delovanja sistema. Pogovor z Romunko o študiju, Ljubljani, Sloveniji. Miritev temperamentnega Italijana, ki se je v gostilni skoraj skregal z natakarjem. :)
Selitev mladega zakonskega para. V enem dnevu je bilo potrebno stanovanje izpraznit. Ker njun novi domek še ni pripravljen na vselitev, je bilo treba robo razvozit na več koncev. Tu se je res pokazala vrednost prijateljstev, ki brez obotavljanja priskočijo na pomoč - s časom in prostorom. Mimogrede, tudi moja roba je trenutno raztresena / na gostovanju na vsaj treh koncih. Hvala za potrpljenje!
Ja, še kakšen teden ali dva bo pestro, potem pa se bojo, verjamem, stvari uredile in ustalile.
petek, 30. september 2011
Uporabno, a frustrirajoče
Uporabniška izkušnja nekajdnevne uporabe ljubljanskega sistema Bicikelj.
Dostopnost
Središče Ljubljane je dobro pokrito s postajališči. Problem nastopi, ko se iz središča nekoliko oddaljiš. Tam postajališč (še) ni. Nerazumljivo se mi na primer zdi, da se iz P+R parkirišča Dolgi most v center ne moreš pripeljati z Bicikljom. Prosta kolesa in parkirna mesta se načeloma vedno dobi, je pa možno, da nekoliko iz mestnega središča, zaradi dnevnih migracij, dopoldne ne dobiš kolesa, zvečer pa ne prostega parkirišča.
Enostavnost
Uporaba je enostavna in se je hitro navadiš. Približaš Urbano, vneseš PIN, izbereš kolo. Se pelješ. Kolo po uporabi vrneš na (drugem ali istem) postajališču s prostimi mesti.
Uporabnost
Svoje poslanstvo - prepeljati uporabnika od točke A do B - sistem uspešno izpolnjuje. To še še posebej velja, ko sta začetek in cilj v bližini postajališča, ali ko je v eni uri mogoče postoriti opravke in kolo spet pripeljati nazaj. Kolo je pri postankih mogoče zakleniti.
(Ne)udobje
Bicikelj je razmeroma ojačano in težko kolo. Verjetno je to dobro za zaščito pred tatovi, vandali in slabim vremenom, žal pa nerodno za uporabnika (prestavljanje, parkiranje, tudi zavijanje). Velik sedež ni garancija za udobno sedenje. Manjka menjalnik: za klance, podvoze, predvsem pa za vožnjo po ravnini. Hitro namreč vrtiš v prazno.
(Ne)zadovoljstvo
Še najbolj moti odsotnost zadnje zavorne ročke oziroma njena nerodna zamenjava - zaviranje s pedali. Je komu torpedo dejansko všeč?! Ok, med vožnjo se preživi. Huje je pri speljevanju, še posebej, če si tako kot jaz navajen vedno začeti na isto nogo, po potrebi zavrtet pedal nazaj ... Grr! Večkrat se mi je zgodilo, da sem pri speljevanju nehote zavrl in se ustavil. Enkrat prav nerodno na križišču pred avtomobilom. Najbrž se tudi na to lastnost navadiš, a enostavno nimam volje se s tem ubadat in ves čas v strahu razmišljat, da ne bi zavrtel vzvratno.
Vrednost glede na ceno
Za ceno 3€/leto (če koristimo samo brezplačne prve ure), kljub vsemu dobiš veliko. Koliko je cena običajnega rent-a-bike?
Rezultat
Pohvalno je, da sistem spodbuja kolesarjenje. Po mojih izkušnjah je zadeva uporabna, a uporaba kolesa frustrirajoča. Najbrž bom občasno zadevo koristil, če pa se bo le dalo, bom še naprej rajši uporabljal moje kwlo. Vožnja z njim je v primerjavi z Bicikljom pravi užitek in balzam! :)
*Pred prvo uporabo sistema se je potrebno registrirati preko interneta. Registracija je možna tudi, če nimaš kreditne kartice (Visa Electron to ni!), a se potem stvar nekoliko zakomplicira. Pri prvi uporabi je treba račun še aktivirati in ga povezati z Urbano, nato pa je uporaba kmalu rutinska.
Dostopnost
Središče Ljubljane je dobro pokrito s postajališči. Problem nastopi, ko se iz središča nekoliko oddaljiš. Tam postajališč (še) ni. Nerazumljivo se mi na primer zdi, da se iz P+R parkirišča Dolgi most v center ne moreš pripeljati z Bicikljom. Prosta kolesa in parkirna mesta se načeloma vedno dobi, je pa možno, da nekoliko iz mestnega središča, zaradi dnevnih migracij, dopoldne ne dobiš kolesa, zvečer pa ne prostega parkirišča.
Enostavnost
Uporaba je enostavna in se je hitro navadiš. Približaš Urbano, vneseš PIN, izbereš kolo. Se pelješ. Kolo po uporabi vrneš na (drugem ali istem) postajališču s prostimi mesti.
 |
| vir slike: siol.net |
Svoje poslanstvo - prepeljati uporabnika od točke A do B - sistem uspešno izpolnjuje. To še še posebej velja, ko sta začetek in cilj v bližini postajališča, ali ko je v eni uri mogoče postoriti opravke in kolo spet pripeljati nazaj. Kolo je pri postankih mogoče zakleniti.
(Ne)udobje
Bicikelj je razmeroma ojačano in težko kolo. Verjetno je to dobro za zaščito pred tatovi, vandali in slabim vremenom, žal pa nerodno za uporabnika (prestavljanje, parkiranje, tudi zavijanje). Velik sedež ni garancija za udobno sedenje. Manjka menjalnik: za klance, podvoze, predvsem pa za vožnjo po ravnini. Hitro namreč vrtiš v prazno.
(Ne)zadovoljstvo
Še najbolj moti odsotnost zadnje zavorne ročke oziroma njena nerodna zamenjava - zaviranje s pedali. Je komu torpedo dejansko všeč?! Ok, med vožnjo se preživi. Huje je pri speljevanju, še posebej, če si tako kot jaz navajen vedno začeti na isto nogo, po potrebi zavrtet pedal nazaj ... Grr! Večkrat se mi je zgodilo, da sem pri speljevanju nehote zavrl in se ustavil. Enkrat prav nerodno na križišču pred avtomobilom. Najbrž se tudi na to lastnost navadiš, a enostavno nimam volje se s tem ubadat in ves čas v strahu razmišljat, da ne bi zavrtel vzvratno.
Vrednost glede na ceno
Za ceno 3€/leto (če koristimo samo brezplačne prve ure), kljub vsemu dobiš veliko. Koliko je cena običajnega rent-a-bike?
Rezultat
Pohvalno je, da sistem spodbuja kolesarjenje. Po mojih izkušnjah je zadeva uporabna, a uporaba kolesa frustrirajoča. Najbrž bom občasno zadevo koristil, če pa se bo le dalo, bom še naprej rajši uporabljal moje kwlo. Vožnja z njim je v primerjavi z Bicikljom pravi užitek in balzam! :)
*Pred prvo uporabo sistema se je potrebno registrirati preko interneta. Registracija je možna tudi, če nimaš kreditne kartice (Visa Electron to ni!), a se potem stvar nekoliko zakomplicira. Pri prvi uporabi je treba račun še aktivirati in ga povezati z Urbano, nato pa je uporaba kmalu rutinska.
četrtek, 29. september 2011
Ženska
Bodi zelo previden, da ne spraviš ženske v jok,
kajti Bog šteje njene solze.
Žensko je ustvaril iz moškega rebra
in ne iz stopal, da bi hodil po njej.
Ne iz njegove glave, da bi ji vladal,
ampak iz boka, da mu bo enaka.
Izpod roke, da bo zaščitena,
in zraven srca, da bo ljubljena.
(iz Talmuda)
sreda, 7. september 2011
Kraj počitka
Med opravilom slačenja sjrka1 nono potoži, da ga boli hrbet in reče:
- Razmišljam, kje bi bilo najboljše?
Najbrž na žegnu2. Tam vsak dobi svoj prostor, pa vsi molijo za tebe.
Se posmeje in doda:
- Včasih mi pride kakšna pametna.
:)
- Razmišljam, kje bi bilo najboljše?
Najbrž na žegnu2. Tam vsak dobi svoj prostor, pa vsi molijo za tebe.
Se posmeje in doda:
- Včasih mi pride kakšna pametna.
:)
1 sjrk = koruza
2 žegn = pokopališče
sobota, 27. avgust 2011
Poletje je zakon!
Soblogerka je izjavila dvom v to, da je komu sploh všeč poletje. Res, večina ljudi ima rada, ko je sončno vreme in toplo, ko pa temperature narastejo čez 30°C, se začnejo pritoževati in negodovati. Še posebej so k temu nagnjeni vinogradniki, čeprav se potem izkaže, da je tisto leto, ko največ jamrajo, najboljša letina. :) Vseeno pa sem prepričan, da nas obstaja kar nekaj, ki imamo poletje res radi1. Še več, čeprav so vsi letni časi lepi, mi je še vedno poletje najbolj pri srcu.
Vonj od sonca razgrete kože. Osvežitev v hladni Soči. Voda, ki zaduši ves hrup in glasne misli. Ležanje na bregu, strmenje v brezmadežno modrino neba in plapolajoče drevesne liste v vetriču. Dolgi dnevi, čudoviti večeri. Gledanje zvezdic ob lizanju sladoleda. Črički, šumljanje Soče. Nočno hlajenje hiše na prepih, čez dan skrivanje v temi za škurami. Pobeljene dlake na rokah. Bosonogo sprehajanje po hiši. Sandale, kratke hlače. Odklop od budilke. Otroška brezskrbnost. Uživanje, da sploh ne pogrešam računalnika. In še in še.
Hm, mogoče bi moral zapisat, da obožujem moje poletje? Ker verjamem, da bi se v vroči pisarni ob delavniku do 17h ali v tropski vlažni vročini tudi sam pritoževal nad visokimi temperaturami. Zato razumem tudi tiste, ki poletja ne marajo. Tudi tu velja rek De gustibus non est disputandum. Lahko le rečem: jaz se imam lepo. Upam, da tudi ti!
Poletje je čudovito zaradi množice drobnih lepih stvari. In odprtih misli, da vse to opazimo.
Vonj od sonca razgrete kože. Osvežitev v hladni Soči. Voda, ki zaduši ves hrup in glasne misli. Ležanje na bregu, strmenje v brezmadežno modrino neba in plapolajoče drevesne liste v vetriču. Dolgi dnevi, čudoviti večeri. Gledanje zvezdic ob lizanju sladoleda. Črički, šumljanje Soče. Nočno hlajenje hiše na prepih, čez dan skrivanje v temi za škurami. Pobeljene dlake na rokah. Bosonogo sprehajanje po hiši. Sandale, kratke hlače. Odklop od budilke. Otroška brezskrbnost. Uživanje, da sploh ne pogrešam računalnika. In še in še.
Hm, mogoče bi moral zapisat, da obožujem moje poletje? Ker verjamem, da bi se v vroči pisarni ob delavniku do 17h ali v tropski vlažni vročini tudi sam pritoževal nad visokimi temperaturami. Zato razumem tudi tiste, ki poletja ne marajo. Tudi tu velja rek De gustibus non est disputandum. Lahko le rečem: jaz se imam lepo. Upam, da tudi ti!
1Z vročino vred. Pravkar minuli teden in tisti teden v juliju (pa lanska dva tedna v juliju, pa cel julij leta 2007, pa poletje 2003 ... ), ko je bilo najbolj vroče, sem užival s polno paro! No, komarji so odveč, a se preživi.
sobota, 20. avgust 2011
Koliko kalorij ima denar?
Globalni kapitalistični finančni sistem se mi vedno bolj upira. Zakaj?
Denar nima veze z realnostjo. Večinoma so to le številke v podatkovnih bazah. Baje tudi že dolgo ni več vezan na rezerve zlata, ki jih ima država.
Sistem je nestabilen. Na enem koncu nekaj zaškripa, po celem svetu so izgube v milijonih. Dodatno neki Povprečneži in Reveži s svojimi kvalitativnimi ocenami odločajo, ali bodo naslednje dni na borzah izgube ali dobički. Samo popraviš A v + ali obratno, pa je.
Borze vodijo algoritmi. Tisti, pri koritu. Hočeš postati vpliven na borzi? Študiraj matematiko in programiranje. Trgovanje namreč poteka v mikrosekundah in poleg prideš samo, če imaš dobre algoritme, hitro internetno povezavo in strežnike dovolj blizu borze.
Denar se ustvarja iz nič. Primer: bogatenje na račun preprodaje delnic in trgovanje z valutami. Kaj pri tem ustvariš?!
Sistem deluje le ob predpostavki nenehne, brezkončne rasti. Stabilnost ne obstaja. Če se rast ustavi, nastopi kriza. Ko se rast obrne v upad, gre vse vrtoglavo navzdol. Kako že pravi agent Smith? "Samo še ena vrsta na tem planetu deluje tako, da se širi, dokler vsega ne uniči. Virusi!" (vir)
Pa še bi se našlo.
Po eni strani niti ne bi bilo slabo, če bi se stvar dokončno sesula. Potem bi se videlo, kdo zna preživeti s svojim delom, kdo je "kmet" in koliko kalorij ima denar.
Denar nima veze z realnostjo. Večinoma so to le številke v podatkovnih bazah. Baje tudi že dolgo ni več vezan na rezerve zlata, ki jih ima država.
Sistem je nestabilen. Na enem koncu nekaj zaškripa, po celem svetu so izgube v milijonih. Dodatno neki Povprečneži in Reveži s svojimi kvalitativnimi ocenami odločajo, ali bodo naslednje dni na borzah izgube ali dobički. Samo popraviš A v + ali obratno, pa je.
Borze vodijo algoritmi. Tisti, pri koritu. Hočeš postati vpliven na borzi? Študiraj matematiko in programiranje. Trgovanje namreč poteka v mikrosekundah in poleg prideš samo, če imaš dobre algoritme, hitro internetno povezavo in strežnike dovolj blizu borze.
Denar se ustvarja iz nič. Primer: bogatenje na račun preprodaje delnic in trgovanje z valutami. Kaj pri tem ustvariš?!
Sistem deluje le ob predpostavki nenehne, brezkončne rasti. Stabilnost ne obstaja. Če se rast ustavi, nastopi kriza. Ko se rast obrne v upad, gre vse vrtoglavo navzdol. Kako že pravi agent Smith? "Samo še ena vrsta na tem planetu deluje tako, da se širi, dokler vsega ne uniči. Virusi!" (vir)
Pa še bi se našlo.
Po eni strani niti ne bi bilo slabo, če bi se stvar dokončno sesula. Potem bi se videlo, kdo zna preživeti s svojim delom, kdo je "kmet" in koliko kalorij ima denar.
sobota, 30. julij 2011
Kapljico po kapljico
božaš, polniš in klešeš,
prebijaš skalo mojega srca.
V temine pošiljaš radost,
kisik, barve za mojo dušo.
Kar ustvariš, je čudovito.
O, da bi videl veličino celote!
- potem ne bi vpil ob ječanju kamna.
Fotografija in ideja sta nastali v Šunikovem vodnem gaju v Lepeni.
nedelja, 17. julij 2011
Štopar
Po poti domov sem ustavil štoparju. V avto prisede zanimiv možak srednjih let. Izvem, da je priseljen v bližnjo vas, sicer izobražen v strojni stroki, a brez službe. Zaslutim, da mu po eni strani ustreza bolj svobodno življenje, a da ga po eni strani grize, ker ni izkoristil priložnosti v mladosti, ko bi lahko šel na samostojno podjetniško pot. Ob praznem hladilniku pač kruli v želodcu. Še posebej, ker nima vrta, ki bi ga lahko obdeloval.
Morda sklepate drugače, a bil je prav prijeten pogovor. Iz njegovih besed ni bilo čutiti pretiranega žalovanja za minulim, ampak sprejemanje sedanjosti. Niti najmanj tudi ni prosjačil.
Pogovor mi je dal misliti. Res sem lahko hvaležen, ker imamo veliko in dobro za jesti, pa tudi drugega nam praktično ničesar ne manjka. Vrt in polje sta zelo veliki dobrini, ki se ju še posebej zavedam, ko je čas pobiranja sadov (najlepše je, da je za določene stvari potrebnega zelo malo truda). In ja, skrajni čas bo, da se spravim zaključit študij, da ne postanem prej že "stara roba". :)
Morda sklepate drugače, a bil je prav prijeten pogovor. Iz njegovih besed ni bilo čutiti pretiranega žalovanja za minulim, ampak sprejemanje sedanjosti. Niti najmanj tudi ni prosjačil.
Pogovor mi je dal misliti. Res sem lahko hvaležen, ker imamo veliko in dobro za jesti, pa tudi drugega nam praktično ničesar ne manjka. Vrt in polje sta zelo veliki dobrini, ki se ju še posebej zavedam, ko je čas pobiranja sadov (najlepše je, da je za določene stvari potrebnega zelo malo truda). In ja, skrajni čas bo, da se spravim zaključit študij, da ne postanem prej že "stara roba". :)
Za nepopolne
Dve zanimivi knjižici, namenjeni nepopolnim. Torej nam vsem.
Kdor se samo bojuje, je v nevarnosti, da postane trd in neobčutljiv. Kdor samo ljubi, se nagiba k temu, da dopusti samo svojo nežno stran. K moškemu sodita obe sposobnosti. Kot bojevnik je sposoben ljubiti. Njegova ljubezen potrebuje odlike osvajalca in zaščitnika. Njegov boj pa potrebuje ljubezen, da ga jeza ne zaslepi.
(Anselm Grün - Boj in ljubezen)
Pavlov lik je poln nepopolnosti in neskladnosti. V njem sobivajo mnogotera nasprotja. Prav zato je toliko bolj osupljivo, da je kljub svoji nepopolnosti – ali morda prav zaradi nje – tako odločilno zaznamoval zgodovino krščanstva in, upam si reči, vsega človeštva.
(Alek Zwitter - Sveti Pavel za nepopolne)
sobota, 16. julij 2011
Vračanje
Težko je gledati človeka, še posebej ljubo osebo, kako se stara pred tvojimi očmi. In to ne počasi, ampak opazno hitro. Naš nono, ki je bil celo življenje zelo aktiven, še pri 80-ih hodil v hribe, pri 84-ih potoval z letalom, predlani pa zmogel velik del peš romanja, je zadnja leta vedno bolj ostajal doma, zadnje čase pa očitno peša. Najhuje je, da je izgubil voljo. Vse mu je postalo težko, najraje bi kar spal. Težko mu je zjutraj vstat, obroki so mu odveč, stranišče mu je muka, obuvanje napor, (manjša) hišna opravila so kot pokora, umivanje zob pa najhujša kazen. In povrhu še demenca, da pozablja kako se naredi rutinska opravila in kdaj tudi tisto, kar si mu povedal pol minute nazaj. Sam zase ugotavlja, da ni pravi, pa tudi mi se mu zdimo čudni in sitni, ko mu stalno ponavljamo napotke (najprej mu seveda pustimo, da kar se da naredi sam, a ko se nikamor ne premakne ...) ali mu storimo delat "pokoro". Treba je res ogromno potrpljenja, da ob stalnem ponavljanju enega in istega ne izgubiš živcev. Pa tudi, da ne zameriš, če kdaj kaj očita.
Seveda so tudi svetli trenutki. Ponavadi, ko se malo sprehodi ali pride v družbo. Občasno pa ga prime celo nagajivost, da nas poheca.
Vedno bolj vidim, da je res, da so si majhni otroci in ostareli zelo podobni. Včasih kar nekaj sanjajo (na primer med obuvanjem) in jim druge stvari kradejo pozornost, drugič ne poslušajo, četudi jim stokrat poveš, naredijo po svoje in se ti potem smejejo v obraz. Vedno jih je dobro vsaj z enim očesom pazit, da ne naredijo kakšne neumne. Nenazadnje, tako kot na začetku, zelo verjetno tudi na koncu življenja rabiš plenice. Edini problem je, da otroci počasi napredujejo, pri starejših pa gre lahko samo še na slabše. :(
Ah ja, včasih se spomnim na to, da je precejšnja verjetnost, da ne bomo dočakali starosti. Po svoje je res mogoče boljše imeti krajše in polno življenje ... a po drugi strani se od starejših vseeno lahko veliko naučimo.
Seveda so tudi svetli trenutki. Ponavadi, ko se malo sprehodi ali pride v družbo. Občasno pa ga prime celo nagajivost, da nas poheca.
Vedno bolj vidim, da je res, da so si majhni otroci in ostareli zelo podobni. Včasih kar nekaj sanjajo (na primer med obuvanjem) in jim druge stvari kradejo pozornost, drugič ne poslušajo, četudi jim stokrat poveš, naredijo po svoje in se ti potem smejejo v obraz. Vedno jih je dobro vsaj z enim očesom pazit, da ne naredijo kakšne neumne. Nenazadnje, tako kot na začetku, zelo verjetno tudi na koncu življenja rabiš plenice. Edini problem je, da otroci počasi napredujejo, pri starejših pa gre lahko samo še na slabše. :(
Ah ja, včasih se spomnim na to, da je precejšnja verjetnost, da ne bomo dočakali starosti. Po svoje je res mogoče boljše imeti krajše in polno življenje ... a po drugi strani se od starejših vseeno lahko veliko naučimo.
torek, 5. julij 2011
torek, 28. junij 2011
podarimo.si
Internet je na nek način dosegel tisto, kar ni uspelo socializmu in komunizmu ;) - ljudje delijo dobrine z drugimi in si med seboj nesebično pomagajo. Pa naj se gre za deljenje znanja (forumi, wikipedia) ali digitalnih dobrin (datoteke, prosti programi). Včasih pa se spletna dobrodelnost pozna tudi v čisto navadnem, materialnem, analognem svetu.
Že kar nekaj časa deluje spletna stran podarimo.si, preko katere lahko zelo enostavno podarimo stvari, ki jih ne potrebujemo ali povsem zastonj v dar prejmemo predmet, ki ga potrebujemo in bi drugače nekomu služil zgolj za nabiranje prahu.
Zadeva je presenetljivo živa. Praktično vse stvari sem oddal po manj kot 10 minutah! In bil sem prepozen, čeprav sem se za nek predmet pozanimal skoraj takoj, ko je bila ponudba objavljena! No, verjetno je odvisno od vrste predmeta.
Torej, če imaš doma nekaj, kar ne potrebuješ in bi lahko nekomu prišlo prav, le oddaj oglas! In preveri - mogoče nekdo podarja ravno tisto, kar potrebuješ.
P.S: Nekajkrat sem kljub vsemu dobil slab občutek. Prav možno je, da nekateri redno spremljajo ponudbo, dobijo predmete zastonj in jih potem preprodajajo. Zlorab se verjetno ne bo dalo nikoli preprečit. Bom pa naslednjič malo bolj radoveden, poslušal občutke in z vprašanji skušal ugotoviti v kakšen namen bo predmet uporabljen. Kljub vsemu pa bi bilo v vsakem primeru škoda, da bi stvari romale na smetišče.
Glej tudi:
Jonathan Zittrain - The Web as random acts of kindness (TED talks)
Že kar nekaj časa deluje spletna stran podarimo.si, preko katere lahko zelo enostavno podarimo stvari, ki jih ne potrebujemo ali povsem zastonj v dar prejmemo predmet, ki ga potrebujemo in bi drugače nekomu služil zgolj za nabiranje prahu.
Zadeva je presenetljivo živa. Praktično vse stvari sem oddal po manj kot 10 minutah! In bil sem prepozen, čeprav sem se za nek predmet pozanimal skoraj takoj, ko je bila ponudba objavljena! No, verjetno je odvisno od vrste predmeta.
Torej, če imaš doma nekaj, kar ne potrebuješ in bi lahko nekomu prišlo prav, le oddaj oglas! In preveri - mogoče nekdo podarja ravno tisto, kar potrebuješ.
P.S: Nekajkrat sem kljub vsemu dobil slab občutek. Prav možno je, da nekateri redno spremljajo ponudbo, dobijo predmete zastonj in jih potem preprodajajo. Zlorab se verjetno ne bo dalo nikoli preprečit. Bom pa naslednjič malo bolj radoveden, poslušal občutke in z vprašanji skušal ugotoviti v kakšen namen bo predmet uporabljen. Kljub vsemu pa bi bilo v vsakem primeru škoda, da bi stvari romale na smetišče.
Glej tudi:
Jonathan Zittrain - The Web as random acts of kindness (TED talks)
ponedeljek, 27. junij 2011
Oddih
Danes je imelo srce prednost pred skrbmi in hitenjem. Kar je bilo v osnovi mišljeno zgolj kot nudenje prevoza, se je obrnilo v prekrasen dan.
Izbira je bila v bistvu enostavna. Je sploh kaj pomišljati (?!), če imaš na voljo:
a) takojšnja vrnitev v Ljubljano, običajni opravki, skrbi
b) Trenta, prekrasna narava, otroci, razigranost, igra, fotografiranje, kosilo, namakanje nog v Soči, brezskrbnost, mir ...
Po poti nazaj sem se ustavil še v Radovljici. Všeč so mi stara mestna jedra (npr. Piran, Škofja Loka, stara Ljubljana ... ), pa sem sklenil izkoristit priložnost za odkrivanje novega. Mimogrede, všeč mi je projekt postavitve rjavih informativnih turističnih tabel ob cestah. Če jih ne bi bilo, bi verjetno kar odbrzel po avtocesti mimo.
Juhej, počitnice se začenjajo!
Izbira je bila v bistvu enostavna. Je sploh kaj pomišljati (?!), če imaš na voljo:
a) takojšnja vrnitev v Ljubljano, običajni opravki, skrbi
b) Trenta, prekrasna narava, otroci, razigranost, igra, fotografiranje, kosilo, namakanje nog v Soči, brezskrbnost, mir ...
Po poti nazaj sem se ustavil še v Radovljici. Všeč so mi stara mestna jedra (npr. Piran, Škofja Loka, stara Ljubljana ... ), pa sem sklenil izkoristit priložnost za odkrivanje novega. Mimogrede, všeč mi je projekt postavitve rjavih informativnih turističnih tabel ob cestah. Če jih ne bi bilo, bi verjetno kar odbrzel po avtocesti mimo.
Juhej, počitnice se začenjajo!
Glasba in "perverznost"
Včerajšnja dobrodelna prireditev za pomoč družinam v stiski, ki so jo na Viču pripravile Karitas ljubljanskih župnij je bila zelo prijetno presenečenje.
Meta Horvat se s svojim petjem že predstavila na lanskem Ritmu Duha, včeraj pa pokazala, da ima še velik potencial. Najbrž pa to še bolj velja za Majo Horvat, ki ima talent vrhunske violinistke. Čeprav odhaja šele v srednjo šolo, igra izvrstno - z občutkom in tehniko, da smo samo z odprtimi usti poslušali, kako je odigrala vse vibrate, glissande, ubiranja, izvabljala višje alikvotne tone in še cel kup drugih stvari, za katere še imena ne vem ... :) Res, vsaka čast! Obema puncama želim uspešno pot naprej, pa da bi ohranile svojo preprostost.
Osrednji del večera je oblikoval Gregor Čušin s svojo novo monokomedijo "Janez brez glave", v kateri se dotakne celibata, afere mariborske škofije, obrnjenih pomenov besed (hudó!), prvotnega pomena telesa (tu precej črpa iz Teologije telesa), ... in pozove k "perverznosti". ;) Iz humorno obarvanih besed pa tudi tokrat veje velika družbena kritičnost in spodbuda, da bi bili "glas vpijočega v puščavi". Priporočam!
(foto: Tamino Petelinšek, www.cusin.si)
Meta Horvat se s svojim petjem že predstavila na lanskem Ritmu Duha, včeraj pa pokazala, da ima še velik potencial. Najbrž pa to še bolj velja za Majo Horvat, ki ima talent vrhunske violinistke. Čeprav odhaja šele v srednjo šolo, igra izvrstno - z občutkom in tehniko, da smo samo z odprtimi usti poslušali, kako je odigrala vse vibrate, glissande, ubiranja, izvabljala višje alikvotne tone in še cel kup drugih stvari, za katere še imena ne vem ... :) Res, vsaka čast! Obema puncama želim uspešno pot naprej, pa da bi ohranile svojo preprostost.
Osrednji del večera je oblikoval Gregor Čušin s svojo novo monokomedijo "Janez brez glave", v kateri se dotakne celibata, afere mariborske škofije, obrnjenih pomenov besed (hudó!), prvotnega pomena telesa (tu precej črpa iz Teologije telesa), ... in pozove k "perverznosti". ;) Iz humorno obarvanih besed pa tudi tokrat veje velika družbena kritičnost in spodbuda, da bi bili "glas vpijočega v puščavi". Priporočam!(foto: Tamino Petelinšek, www.cusin.si)
petek, 24. junij 2011
Um in pogum, a brez duše
Globoko sem razočaran nad državno proslavo pred dnevom državnosti.
Prioritete (prvo razočaranje)
Priložnost proslave je bila krasna priložnost za otvoritev prenovljenega Kongresnega trga in parka Zvezda. A le zakaj so morali vse zelenice obkrožit s trakovi? Je nedotakljivost trave res več vredna kot to, da bi ljudje lahko prišli bližje prizorišču in bolj občutili vzdušje? Ob ne ravno vrhunskemu ozvočenju smo bili tisti sredi parka že precej odrinjeni od dogajanja. To se je zelo čutilo na vzdušju - ljudje so razgrabili zastavice, a redko kdo je z njimi mahal.
Um (no, recimo)
Uradni del se je vlekel. Saj razumem: pride četa, pa orkester, pa zastavonoše, pa predstavniki oblasti, gostje, sledi slavnostni govor ... a zakaj je treba toliko čakanja vmes?! Himno, ki bi morala biti en od vrhuncev, pri katerem bi sodelovali vsi, pa zaigrajo tako - zgolj mimogrede, brez napovedi in končajo skoraj prej kot ljudje dobro ustanejo.
Pogum
Kulturni program je bilo eno samo šopanje, divjost, izmenjevanje besede in glasbenih točk. Umetniška izvedba je bila vrhunska, tu ni kaj očitati. Tudi igra barv in osvetlitev sta bili zanimivi. A kaj ima visoka umetnost, ki jo ljudje komaj razumejo, tango, olimpijski ogenj in nekakšno afriško petje povezave s Slovenijo?! Brez problema bi ta kulturni program izvedli na katerikoli proslavi v poljubni državi.
Telo
Za konec so temo spremenili na šport. Kot za vsak slučaj - da bo vsaj to vsem všeč - na športnike smo seveda vsi ponosni. Citiranje Nejca Zaplotnika: "obsojen sem na pot," pa se mi je zdelo skoraj zloraba njegovih besed. Iz njegove knjige Pot se čuti izredno romantično dušo. Iz govornikovih ust pa ... trdost, jeza?!
Duše pa nikjer
Je kdo ob vsem tem začutil slovensko dušo, njeno pesem? Jaz je nisem.
Prioritete (prvo razočaranje)
Priložnost proslave je bila krasna priložnost za otvoritev prenovljenega Kongresnega trga in parka Zvezda. A le zakaj so morali vse zelenice obkrožit s trakovi? Je nedotakljivost trave res več vredna kot to, da bi ljudje lahko prišli bližje prizorišču in bolj občutili vzdušje? Ob ne ravno vrhunskemu ozvočenju smo bili tisti sredi parka že precej odrinjeni od dogajanja. To se je zelo čutilo na vzdušju - ljudje so razgrabili zastavice, a redko kdo je z njimi mahal.
Um (no, recimo)
Uradni del se je vlekel. Saj razumem: pride četa, pa orkester, pa zastavonoše, pa predstavniki oblasti, gostje, sledi slavnostni govor ... a zakaj je treba toliko čakanja vmes?! Himno, ki bi morala biti en od vrhuncev, pri katerem bi sodelovali vsi, pa zaigrajo tako - zgolj mimogrede, brez napovedi in končajo skoraj prej kot ljudje dobro ustanejo.
Pogum
Kulturni program je bilo eno samo šopanje, divjost, izmenjevanje besede in glasbenih točk. Umetniška izvedba je bila vrhunska, tu ni kaj očitati. Tudi igra barv in osvetlitev sta bili zanimivi. A kaj ima visoka umetnost, ki jo ljudje komaj razumejo, tango, olimpijski ogenj in nekakšno afriško petje povezave s Slovenijo?! Brez problema bi ta kulturni program izvedli na katerikoli proslavi v poljubni državi.
Telo
Za konec so temo spremenili na šport. Kot za vsak slučaj - da bo vsaj to vsem všeč - na športnike smo seveda vsi ponosni. Citiranje Nejca Zaplotnika: "obsojen sem na pot," pa se mi je zdelo skoraj zloraba njegovih besed. Iz njegove knjige Pot se čuti izredno romantično dušo. Iz govornikovih ust pa ... trdost, jeza?!
Duše pa nikjer
Je kdo ob vsem tem začutil slovensko dušo, njeno pesem? Jaz je nisem.
četrtek, 16. junij 2011
Pornografija - izziv za starše
Spomnim se, da je tata najprej nasprotoval, da bi imeli doma internet. Skrbela ga je nevarnost, da bi otroci hote ali nehote naleteli na pornografske vsebine. In po eni strani je imel zelo prav - tovrstno vsebino je enostavno prelahko dobit.
Kaj pa je nekomu problem vtipkati par ključnih besed v iskalnik, klikniti na povezavo in potem še na gumb "ENTER" na strani, ki omenja nekaj v zvezi s številko 18?! Ali pa na P2P omrežju poiskati kakšno tako datoteko?! Pa niti ni treba zavestno tega iskat. Zadnjič sem na wikipediji bral članek o neki medijski hiši in kliknil povezavo na spletno stran ene izmed revij, ki jih izdajajo. Trenutek kasneje ugotovim, da gre za pornografsko revijo, spletna stran pa vsebuje prosto dostopno trdo pornografsko vsebino! Opozorilo, da gre za vsebino za odrasle, pa napisano skoraj neopazno ob strani!
Če odrasel človek, ki naleti na pornografijo, še nekako razume, da gre za zaigrane prizore (zmote o spolnosti zaradi pornografije je bila tudi tema enega govora na TED.com), pa tovrstna vsebina vsekakor ni primerna za mladostnike, pri katerih telesni razvoj ponavadi prehiteva psihičnega in razumskega.
Rešitev? Filtri za blokiranje neprimerne vsebine so zgolj majhen obliž. Mladi so zelo iznajdljivi, da se temu izognejo, če hočejo, poleg tega ne moremo nadzirati vseh naprav s katerimi je mogoče dostopati do interneta. Pri majhnih otrocih bo filter dobra rešitev, pri starejših pa se bo verjetno treba pogovoriti o tem, čeprav je težko in včasih staršem še bolj nerodno kot otrokom.
Kakšno je pa tvoje mnenje?
Kaj pa je nekomu problem vtipkati par ključnih besed v iskalnik, klikniti na povezavo in potem še na gumb "ENTER" na strani, ki omenja nekaj v zvezi s številko 18?! Ali pa na P2P omrežju poiskati kakšno tako datoteko?! Pa niti ni treba zavestno tega iskat. Zadnjič sem na wikipediji bral članek o neki medijski hiši in kliknil povezavo na spletno stran ene izmed revij, ki jih izdajajo. Trenutek kasneje ugotovim, da gre za pornografsko revijo, spletna stran pa vsebuje prosto dostopno trdo pornografsko vsebino! Opozorilo, da gre za vsebino za odrasle, pa napisano skoraj neopazno ob strani!
Če odrasel človek, ki naleti na pornografijo, še nekako razume, da gre za zaigrane prizore (zmote o spolnosti zaradi pornografije je bila tudi tema enega govora na TED.com), pa tovrstna vsebina vsekakor ni primerna za mladostnike, pri katerih telesni razvoj ponavadi prehiteva psihičnega in razumskega.
Rešitev? Filtri za blokiranje neprimerne vsebine so zgolj majhen obliž. Mladi so zelo iznajdljivi, da se temu izognejo, če hočejo, poleg tega ne moremo nadzirati vseh naprav s katerimi je mogoče dostopati do interneta. Pri majhnih otrocih bo filter dobra rešitev, pri starejših pa se bo verjetno treba pogovoriti o tem, čeprav je težko in včasih staršem še bolj nerodno kot otrokom.
Kakšno je pa tvoje mnenje?
Caprica
Pred dvema letoma me je navdušila serija Battlestar Galactica (glej zapis Filmski kotiček), zato sem sklenil preveriti še spin-off serijo Caprica. Občutki so mešani - po eni strani sem navdušen, po drugi razočaran. Malo mi je žal, a hkrati sem vesel, da so serijo ukinili.
Zakaj mi je všeč?
Caprica se drži nekaterih konceptov iz osnovne serije. Bolj kot okoli znanstvene fantastike (dejansko je precej malo futuristične tehnologije - ljudje še vedno uporabljajo avtomobile, pištole, dvigala ...), se zgodba vrti okoli družbenih in osebnih odnosov, etičnih vprašanj, vere ... Zgodba je napeta, da po koncu enega dela želiš takoj zvedet nadaljevanje. V nasprotju z originalno serijo pa je vključeno precej manj prikazovanja spolnosti.
Kaj me moti?
Velikokrat se zdi, da cilj opravičuje vsa sredstva. Veliko je mešanja religij*. V ospredje je postavljen boj med zagovorniki mnogoboštva (grška, rimska mitologija in še kaj) in teroristično vejo predstavnikov monoteizma. Pri slednjem verovanju je veliko elementov sposojenih iz krščanstva (nebesa, večno življenje, ljubeči bog, "mati prednica", ...). Predvsem pa so nekatere stvari nakazane, a slabo dodelane in nepojasnjene (najbrž podlaga za prvotno predvidena nadaljevanja).
Kakorkoli, serija dobro izpostavi naslednje:
- Veliko gorja se zgodi zaradi želje po oblasti in zlorabe religije.
- Močno vlogo v naših odločitvah igrajo čustva, prepričanja in hotenja.
- Lahko je družba zelo tehnološko napredna, a ljudje še vedno slutimo in iščemo nekaj presežnega, nadnaravnega.
* Nasploh se zdi, da je religija hvaležna tema za filme (glej npr. Battlestar Galactica, Matrica, ...). Vzameš malo tu, malo tam. Navzven nikogar ne žališ, a se hkrati (lahko) norčuješ iz vsega. A to je že povsem nova tema.
Zakaj mi je všeč?
Caprica se drži nekaterih konceptov iz osnovne serije. Bolj kot okoli znanstvene fantastike (dejansko je precej malo futuristične tehnologije - ljudje še vedno uporabljajo avtomobile, pištole, dvigala ...), se zgodba vrti okoli družbenih in osebnih odnosov, etičnih vprašanj, vere ... Zgodba je napeta, da po koncu enega dela želiš takoj zvedet nadaljevanje. V nasprotju z originalno serijo pa je vključeno precej manj prikazovanja spolnosti.
Kaj me moti?
Velikokrat se zdi, da cilj opravičuje vsa sredstva. Veliko je mešanja religij*. V ospredje je postavljen boj med zagovorniki mnogoboštva (grška, rimska mitologija in še kaj) in teroristično vejo predstavnikov monoteizma. Pri slednjem verovanju je veliko elementov sposojenih iz krščanstva (nebesa, večno življenje, ljubeči bog, "mati prednica", ...). Predvsem pa so nekatere stvari nakazane, a slabo dodelane in nepojasnjene (najbrž podlaga za prvotno predvidena nadaljevanja).
Kakorkoli, serija dobro izpostavi naslednje:
- Veliko gorja se zgodi zaradi želje po oblasti in zlorabe religije.
- Močno vlogo v naših odločitvah igrajo čustva, prepričanja in hotenja.
- Lahko je družba zelo tehnološko napredna, a ljudje še vedno slutimo in iščemo nekaj presežnega, nadnaravnega.
* Nasploh se zdi, da je religija hvaležna tema za filme (glej npr. Battlestar Galactica, Matrica, ...). Vzameš malo tu, malo tam. Navzven nikogar ne žališ, a se hkrati (lahko) norčuješ iz vsega. A to je že povsem nova tema.
torek, 14. junij 2011
Gospel Fever
Zvečer sem bil na letnem koncertu zbora Bee Geesus. Bilo je čudovito! Pesmi odpete natančno, z veseljem in dušo, odlično vzdušje v dvorani, stik in sodelovanje z občinstvom ... Enkratno! Gospel enostavno dvigne duha!
I will celebrate!
I will celebrate!
torek, 24. maj 2011
Kdor misli, da stoji, naj pazi, da ne pade
Tako enostavno je zabluzit. Kar se je gradilo dolgo časa, se v trenutku podre. Težko pridobljena kondicija izgine v nekaj lenobnih dnevih. Z vztrajnostjo grajen odnos se skrha. Nekaj, s čemer se že dolgo bolj ali manj uspešno bojuješ, te preseneti in porazi v trenutku slabosti. Zvrneš se v jarek ob poti. Res,
So trenutki, ko sem res zadovoljen s svojim življenjem, vem, kaj si želim in kako to doseči, čutim, kaj je dobro in se tega kar se da držim. V zanosu svoje misli delim z drugimi, v upanju, da bo še koga nagovorilo in spodbudilo. Pa se stvari obrnejo in podvomim o mojih ugotovitvah, zmanjka mi volje za vztrajanje v tem, kar mi je bilo prej jasno, da je pravo (od tako osnovnih stvari naprej, kot je izkoriščanje časa in stik z naravo). V teh trenutkih se počutim skoraj hinavsko. Kako lahko "pridigam" drugim, če se sam tega ne zmorem držati?! Na srečo verjamem, da me razumete, ker nihče od nas ni popoln. Se pa trudimo in včasih nam nepričakovano pomaga že par besed. Zato upam, da bojo kakšni moji zapisi vseeno spodbuda - v smislu stavka:
:-)
kdor misli, da stoji, naj pazi, da ne pade! (prim. 1 Kor 10,12)
So trenutki, ko sem res zadovoljen s svojim življenjem, vem, kaj si želim in kako to doseči, čutim, kaj je dobro in se tega kar se da držim. V zanosu svoje misli delim z drugimi, v upanju, da bo še koga nagovorilo in spodbudilo. Pa se stvari obrnejo in podvomim o mojih ugotovitvah, zmanjka mi volje za vztrajanje v tem, kar mi je bilo prej jasno, da je pravo (od tako osnovnih stvari naprej, kot je izkoriščanje časa in stik z naravo). V teh trenutkih se počutim skoraj hinavsko. Kako lahko "pridigam" drugim, če se sam tega ne zmorem držati?! Na srečo verjamem, da me razumete, ker nihče od nas ni popoln. Se pa trudimo in včasih nam nepričakovano pomaga že par besed. Zato upam, da bojo kakšni moji zapisi vseeno spodbuda - v smislu stavka:
delajte, kar vam rečejo, po njihovih delih pa se ne ravnajte. (prim. Mt 23,3)
:-)
torek, 17. maj 2011
Kmetovanje, vrtičkarstvo in samooskrba
Nekaj normalnega je, da mlad človek študira, da odide od doma in si s svojo izobrazbo skuša zagotoviti čim boljšo zaposlitev. Počasi se osamosvoji in z lastnim prisluženim denarjem kupuje vse, kar potrebuje. Se sploh še kdo spominja časov, ko so ljudje preživeli z delom na domači kmetiji?
Včasih je bilo treba večino stvari pridelati doma. Če nisi posejal in posadil, pognojil in oplel, pobral in shranil, ni bilo nič. Danes nas to ne skrbi. Če nečesa nimamo, skočimo v trgovino in se sploh ne sprašujemo, kako da jagode uspevajo januarja ali od kje je tista eksotična hrana ...
Ne bom tožil nad starimi časi, ker se vsaj malo zavedam, koliko dela in truda je (bilo) potrebnega na kmetiji. Vseeno pa je zaskrbljujoče, da se počasi izgublja tudi znanje, kako hrano sploh pridelovati (samo za primer dva prispevka: 1, 2 :)). Obenem se še vedno gradi čez najboljša kmetijska zemljišča. Že tako ali tako imamo v Sloveniji problem s samooskrbo, boljše pa, da ne pride do kakšnih katastrof, drugače ... bomo stradali?
Danes je kmetovanje in vrtičkarstvo za večino od nas bolj rekreacija kot stvar preživetja. Pa s tem ni nič narobe. Zakaj bi bil človek od tega odvisen, če ni potrebe?!
Prejšnji vikend sem z veseljem šel na kratko pomagat pri delu v polju. Vsak človek, če je pošten in če zna prisluhnit svojemu telesu, ve, da potrebuje stik z naravo, brez katerega se vedno bolj vrti le okoli sebe, morala pa mu vztrajno pada. Gibanje in delo človeka zadovoljuje. Zakaj ne bi torej izkoristili nečesa, kar daje dvojno korist - dobro vpliva na počutje in daje hrano?! Če imate le možnost (zemljo, čas, znanje), izkoristite to! Delo se hitro blagodejno pozna tudi na denarnici.
Pa še en nekoliko povezan zanimiv intervju o tistem najbolj okusnem delu - kuhanju in uživanju hrane.
Včasih je bilo treba večino stvari pridelati doma. Če nisi posejal in posadil, pognojil in oplel, pobral in shranil, ni bilo nič. Danes nas to ne skrbi. Če nečesa nimamo, skočimo v trgovino in se sploh ne sprašujemo, kako da jagode uspevajo januarja ali od kje je tista eksotična hrana ...
Ne bom tožil nad starimi časi, ker se vsaj malo zavedam, koliko dela in truda je (bilo) potrebnega na kmetiji. Vseeno pa je zaskrbljujoče, da se počasi izgublja tudi znanje, kako hrano sploh pridelovati (samo za primer dva prispevka: 1, 2 :)). Obenem se še vedno gradi čez najboljša kmetijska zemljišča. Že tako ali tako imamo v Sloveniji problem s samooskrbo, boljše pa, da ne pride do kakšnih katastrof, drugače ... bomo stradali?
Prejšnji vikend sem z veseljem šel na kratko pomagat pri delu v polju. Vsak človek, če je pošten in če zna prisluhnit svojemu telesu, ve, da potrebuje stik z naravo, brez katerega se vedno bolj vrti le okoli sebe, morala pa mu vztrajno pada. Gibanje in delo človeka zadovoljuje. Zakaj ne bi torej izkoristili nečesa, kar daje dvojno korist - dobro vpliva na počutje in daje hrano?! Če imate le možnost (zemljo, čas, znanje), izkoristite to! Delo se hitro blagodejno pozna tudi na denarnici.
Pa še en nekoliko povezan zanimiv intervju o tistem najbolj okusnem delu - kuhanju in uživanju hrane.
ponedeljek, 9. maj 2011
Breginj
Po velikem potresu leta 1976, ki je na področju Slovenije največjo moč dosegel v Breginjskem kotu, se je tedanja oblast odločila za hitro pomoč - poškodovane hiše v Breginju so porušili in postavili nove, montažne hiše in skupen hlev. S tem so povsem spremenili podobo vasi in uničili veliko kulturno dediščino. Ohranilo se je le cerkev, župnišče in nekaj hiš, ki sedaj tvorijo muzej / kulturni spomenik.
Včeraj smo bili v bližini in šli samo na kratko izvidnico. Se pa v kraje ob Nadiži gotovo še vrnem.
Še pogled na Krn (iz Starega sela). Pravijo, da je podoben Valentinu Staniču (visoko čelo, nos).
V obliki gruče strnjeno pozidani stari Breginj je veljal za biser edinstvene beneško slovenske arhitekture. (...) Breginjski muzej, edini ohranjeni delček starega vaškega jedra, kompleks dvonadstropnih, z ganki prepletenih kamnitih hiš, pa je danes edina priča o podobi nekdanje vasi.(vir: http://breginjski-kot.com/)
Včeraj smo bili v bližini in šli samo na kratko izvidnico. Se pa v kraje ob Nadiži gotovo še vrnem.
Še pogled na Krn (iz Starega sela). Pravijo, da je podoben Valentinu Staniču (visoko čelo, nos).
Naročite se na:
Objave (Atom)
