Nekatere pravice pridržane.

Vam je zgornji slogan znan? Kaj pa ime Creative Commons (CC)? Ne?

Pred kratkim sem zasledil članek, v katerem piše, da SAZAS - samooklicano "Združenje skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije", v imenu zakona o varovanju intelektualne lastnine, seveda(!), zahteva plačilo "odškodnine" za vsako izvajanje (cerkvenih/duhovnih) pesmi pri sveti maši. Po njihovem mnenju gre za prireditev(!?) in po zakonu se za prireditev plačuje nek prispevek, ki naj bi (poudarek je na "naj bi") ga kot odškodnino prejeli avtorji.
Še komu diši po lakomnosti?

Pa poglejmo nekaj dejstev:
*Sveta maša NI prireditev. v vsakem primeru pa NE komercialna (so vas kdaj obrali za vstopnino?).
*Sam še nisem slišal za avtorja duhovne glasbe, ki bi zahteval odškodnino za izvajanje njegovih skladb, oziroma zahteval obvezno uporabo originalnih (ne-fotokopiranih) not.
*SAZAS-u se upirajo celo avtorji, ki naj bi jih SAZAS ščitil (precej zgovoren je filmček SAZAS SUX).

Potemtakem torej SAZAS zahteva nekaj, kar ni želja avtorjev - z željo, da namesto njih ta denar pokasira v svoj žep brez dna!!!

In kje ima tukaj mesto omenjeni slogan in kratica CC?
Organizacija Creative Commons (ang|slo) se ukvarja s promocijo sodobnejših licenc za zaščito avtorskih pravic. Neprijazni napis "Vse pravice pridržane!" se umika precej prijaznejšemu "Nekatere pravice pridržane".
Avtor tako lahko sam določi, katerim pravicam se bo odpovedal. lahko na primer dovoli/prepove prosto razširjanje, kopiranje in predelavo (in pri tem zahteva/ne zahteva objavo spremenjenega dela pod istim dovoljenjem) ter dovoli ali prepove komercialno uporabo...
Primer te oz. te licence, je kot nalašč za uporabo ob izdaji cerkvenih pesmi! Saj se vendar poje Bogu na čast!
Zato, avtorji, premislite tudi o objavi vašega dela pod to licenco, kot eni izmed možnosti. Marsikdo vam bo hvaležen. No vsaj za nekoga vem ;)

PS: Malček me je seveda firbec matral, kako resna sploh je ta zadeva in tako sem odkril zanimiv pogovor z Majo Bogataj Jančič, ki je kot ustanoviteljica Inštituta za intelektualno lastnino odgovarjala na vprašanja v klepetalnici rtvslo.si. Dejstvo, da magister (zdaj mogoče že doktor) prava bdi nad licencami, je vsekakor dober znak.

Preproste stvari

Kaj sploh lahko naredimo sami za okolje?
Začnemo lahko s preprostimi stvarmi, zaradi katerih ne bomo trpeli nikakršnega pomanjkanja. Ena takšnih je "eko-vožnja".

Z varčno vožnjo zmanjšujemo hrup ter obremenitve okolja. Eno samo vozilo, ki vozi s 4000 vrtljaji na minuto, ustvarja enak hrup kot 32 vozil, ki vozijo z 2000 vrtljaji na minuto. Umirjena in varčna vožnja zmanjšuje količine nevarnih snovi v izpušnih plinih. Z agresivno vožnjo pridobimo na 100 km največ 10 minut, v okolje pa izpustimo dvakrat več ogljikovega monoksida in četrtino več dušikovega oksida. Z litrom bencina, ki ga porabi avto, se v ozračje sprosti 2,6 kilograma CO2.
(vir: http://www.spv-rs.si/varcno/okolje.html)

Dejstvo je, da okolju najbolj škodimo z divjo vožnjo, z veliko pospeševanja in zaviranja. Pri tem porabimo znatno več goriva in pridelamo več škodljivih plinov, da nevarnosti, v katero spravljamo sebe in druge ljudi, niti ne omenjam. Današnji avtomobilski motorji so dovolj zmogljivi, da lahko brez problema vozimo v nižjih obratih, zato je priporočljivo, da se izogibamo visokih obratov. Poleg tega se vedno vprašajmo, če res moramo na pot s svojim avtomobilom, ali se lahko dogovorimo s prijatelji, da potujemo skupaj.

Torej, par preprostih nasvetov:

• vožnja naj bo umirjena (čim manj močnega pospeševanja)
  
• vozimo v nižjih vrtljajih
  
• držimo se predpisov (zaradi varnosti, ne zaradi zakona!)
• če je možnost, se dogovorimo in se, namesto vsak s svojim avtomobilom, vozimo skupaj

Tako preprosto je to ;)