sobota, 12. julij 2008

Povezani

Odhajam. Prav zares. Čez par ur odletimo. In potem me kar lep čas ne bo na dosegu mobilnih telefonov in interneta. Bom užival tam nekje na južni polobli. :)

Vi dajte pa tudi! Želim vam prekrasno poletje, čudovite počitnice, ogromno sonca, uživanja, prijetnih trenutkov v pravi družbi, iskrivih nasmehov, objemov, celo poljubov... in ljubezni! Tiste ta prave! Tiste, ki traja mnogo mnogo dlje kot poletje.

In ne pozabite:
Povezani smo tudi brez elektronike!

petek, 11. julij 2008

Moj dan

Zajtrk s sladoledom. Pismo, ki ga je treba pred branjem najprej sestaviti s prijemi origamija. Papirnate ladjice, kockice, zmajček. Klobuk. (Hvala!) Za kosilo riž in banane. (Kot da ne bomo tega jedli še cel mesec!? :)) V pravi družbi. Objemčkanje. Opravki, pakiranje. Srečanje na ulici. Klici, sporočila.

četrtek, 10. julij 2008

Pakiranje, drugič

Danes smo pakirali skupne stvari. Ob kupih pripomočkov, rekvizitov, zdravil... smo najprej samo zmajali z glavo, češ: "to pa ne bo šlo vse v potovalke". A je šlo. Čudežno poniknilo. In v potovalkah je ostalo še prostora. In rezerve v teži. Jupi!

No, po pravici sem res vesel, da nimam do konca nabite potovalke, ker je že zdaj skupaj z nahrbtnikom konkretno težka. Še dobro, da bomo veliko stvari oddali že takoj po prihodu v glavno mesto in bo potem pot lažja.

Drugače sem pa tudi malo jezen nase. Na par stvari sem pozabil. Sicer niso življenjskega pomena, nekatere se bo dalo jutri še popravit, a vseeno bi lahko prej pomislil nanje. Še posebej pa me grize, ker sem se za eno stvar sam javil... Zaradi takih stvari ponavadi rajši nič ne obljubljam, pa vseeno naredim. Je lepše videt prijetno presenečenje, kot doživet razočaranje...

sreda, 09. julij 2008

Pakiranje

Kup na moji mizi. (Trenutno še raste, pred odhodom bo treba zmetat pol reči proč. :))

In še moj "kupček" zdravil - doprinos k kupu zdravil, ki ga bomo nesli s sabo in, upam da vsega, pustili na Madagaskarju.

sobota, 05. julij 2008

...1...

Kam?
Na Madagaskar! Na tisti otok poleg Afrike, na katerem ne najdemo levov, slonov, žiraf in opic, ampak lemurje, malgaške mesojedce, dolgoprstneže in še cel kup endemitskih vrst živali in rastlin. (Posledica več milijonov let izoliranosti.) A kljub vsej tej pestrosti flore in favne, gremo predvsem med ljudi. Med otroke čokoladne barve, svetlih dlani in belih zob. Med tamkajšnje ljudi ter peščico slovenskih misijonarjev, ki živijo z njimi. Preko blata, ki naj bi bilo cesta.

Skoraj ne morem verjet, ampak je res. Na pot odhajamo že čez en teden!

Poletje

Obožujem poletje! Obožujem počitnice, dolge dneve, poletne večere, kratke hlače, sandale na nogah, kopanje v Soči, ležanje na bregu, gledanje v nebo, pohajanje, svobodo, kolesarjenje, ležanje pod milim nebom, štetje zvezdic, pogovore dolgo v noč, vonj pokošene trave, ležanje na seniku, obiranje sadja "z drevesa v usta"...

V minulih dneh sem že užival v precej izmed teh zadev, še več pa prihaja! Jupi!

Pa še ena pesmca.

četrtek, 03. julij 2008

Hrepenenje

Pod noč se prikrade, tiho, komaj opazno.

Morda ga prinese večerni vetrič? V večerni hlad ga skrije, med zvezdice raztrosi. Tu je, čutim ga. Zamižim in prisluhnem. Slišiš? Šumljanje Soče govori o njem. In ta vonj... kako se je zlil v opojni vonj jasmina... Prevzame me.

Pod noč se prikrade, tiho, komaj opazno, da je kar naenkrat tu. In jaz... brez moči. Premočno je zame, to... hrepenenje.

Adblock

torek, 01. julij 2008

Zakaj na poroki ljudje jokajo

Poroke so čustven dogodek. Ne samo ženin in nevesta, tudi drugi ljudje s(m)o ob tem ganjeni, zasanjani, nekateri sijočih oči, v drugih se svetijo solzice...

Je spomin tisto, kar požene solzice v oči? Ali neuslišano hrepenenje? Morda razočaranje? A da kar same privrejo na dan? So solze veselja, sreče? Hvaležnosti?

Težko je ugotoviti, kaj se skriva za njimi. A na nek način me pomirja, ko vidim te solze v očeh. Solze so dober znak. Znak, da oseba še ima živo srce, mu dovoli govoriti.