sreda, 22. oktober 2008

Dan dopusta

Prejšnji teden sem začel delati na projektu - prijavil sem se predvsem zaradi pridobivanja izkušenj. Poleg tega hodim še na dvojna predavanja in vaje, tako da so se moji dnevi, kljub absolventskemu stažu, kar napolnili. Vzdušje "na delu" je prijetno, akademsko, sodelavci prijazni, urnik dela zelo prilagodljiv (beri: delam skoraj kadar hočem in kolikor hočem), zato mi ni hudega. Mi je pa po parih dnevih mučenja, ko se stvari kar niso premaknile, vseeno zelo prav prišel današnji dan. Ob sredah nimam nič študijskih dejavnosti, zato sem si enostavno vzel prost dan.

Nisem naredil zadanih domačih nalog, prav tako se nisem mogel načuditi popolni odsotnosti idej za motive pri fotografiranju, a se mi zdi, da se bo ta "bolniška", predvsem zaradi prijetnih druženj, vseeno izkazala za dobro. Upam. Upam, da bom jutri nadaljeval z novim zagonom, predvsem pa, da bi se počasi spet našel. Tisti, ki me dobro poznajo, so najbrž začutili, da nisem prow ta pravi. Hja, samo poglejte, kakšne slike sem začel objavljati ;)

Nasprotja se privlačijo?

Par dni se bom ozrl nazaj. Za konec tedna smo namreč imeli čudovit refleksijski vikend. Zbrani v hišici na hribu, do koder vodi strma in z listjem pokrita pot, ki mokra postane (za avto) zelo spolzka, a ne ovira pogumnejših pešakov, ki si privoščijo zelo prijeten sprehod na svežem zraku, samo v soju mesečine. Zjutraj pa prekrasen sonček, ki obžari gore in razkrije manjše vršičke, štrleče iz goste megle, ki kot pena pokriva doline in kotline.

Ob pogovoru o vsem, kar je naša edinstvena skupina doživela na Madagaskarju, smo spet odkrivali, kako smo se v vsem tem času, skupaj s pripravami, tudi mi brusili, spreminjali in spoznavali drug drugega. Vem, da sem že povedal, a RES smo se skupaj našle zelo edinstvene osebnosti, da je bil včasih pravi izziv gojiti skupinski duh. A je šlo. Imeli smo skupno željo in cilj.


No, o misli v naslovu sem razmišljal že pred časom - v povezavi z iskanjem svoje polovice. Je pa podobno: čeprav je različnost lahko privlačna, morajo za preživetje vendarle obstajati skupne točke, ki odtehtajo.

Različnost je namreč lahko tudi vir strahu (vsaj zase vem, da me je včasih strah, da ne bi znal sprejemati drugačnosti ali da ne bi bil sprejet tak, kot sem) in vir nesporazumov. In če je pri skupinah in "klapah" včasih treba samo potrpeti in napetost mine, je pri odnosu v paru malček bolj zapleteno. Za trdno zvezo se po mojem mnenju moraš ujemati vsaj v temeljnih načelih in vrednotah, ostalo se lahko prilagodiš. V vsakem primeru pa k vsakemu odnosu sodita še sprejemanje in potrpežljivost.

torek, 14. oktober 2008

Koncert

Kaj imata skupnega koncert zborovske glasbe in starogrški basnopisec? Koncert ni nujno samo poezija za ušesa, včasih imajo tudi oči kaj videt. Se pa hitro zgodi, da postanemo kot lisica in se tolažimo z mislijo, da je grozdje itak kislo.

sobota, 11. oktober 2008

Strici, drugič

Hja, v torek sem se hecal s strici, včeraj pa izvedel, da sta tudi bratranec in njegova žena (ponovno) dobila naraščaj. Sem torej vendarle (ponovno) stic - v drugem kolenu? :)

petek, 10. oktober 2008

Prijateljici

Kaj pa je sreča? Imeti fanta?
Ali da najdeš nekoga, ki te ima neskončno rad, ki te ljubi bolj kot sama zase meniš, da si vredna?
Ti želim, da bi to našla. Zaupaj! Nisi sama v tem iskanju.

Slovensko

Pred kratkim sem objavil kritiko t.i. narodno zabavne glasbe in med komentarji je bilo zapisano, da je to vendarle en izmed slovenskih simbolov. V odgovor/ugovor sem že imel napisan prispevek, da to ni povsem res, a ga potem nisem objavil. Prvič se je namreč zgodilo, da sem kak prispevek pred objavo dal komu v (strokovni) pregled in se spoznal z zahtevnostjo dokazovanja v družboslovju.

Za primer: Valčka nismo izumili mi, polka pa je opisana kot srednje-evropski ples, saj jo poznajo tudi Čehi, Slovaki, Poljaki, polke so pisali celo mojstri klasike (Strauss, Smetana)... Nenazadnje, polko poznajo tudi v ZDA, kamor so jo prinesli priseljenci iz Evrope. Iz tega bi lahko sklepali, da ne polka, ne valček, posledično pa tudi narodno zabavna glasba sploh ni slovenska. A tu je nekaj zmede, ker sta pojma polka in valček enkrat uporabljena za ples, drugič za zvrst glasbe. Z malo brskanja pa sem odkril še t.i. slovenski stil polke. Hm... kaj je potem res?

Verjamem, da se zna o tej temi razvit dolga debata, našli bi se celo ljudje, ki bi na 154 straneh dokazali, da je to naš simbol, ter tisti, ki bi na 278 straneh dokazali, da se prvi motijo... Po drugi strani pa je tukaj še veliko drugih slovenskih simbolov, ki pa so po krivici zapostavljeni.

Kar je po mojem mnenju res slovensko in kar bi morali gojiti, je slovenska ljudska pesem, plesi in običaji. Verjamem, da vsi znate zabrundat Na golici. Me pa zanima, koliko ljudi zna zapet vse kitice naslednjih pesmi: Tam dol na ravnem polju, Regimet po cesti gre, Al' me boš kaj rada imela, Pozimi pa rožice ne cveto, Ob bistrem potoku je mlin, Po Korošekm, po Kranjskem, Je pa davi slan'ca pala, Vsi so venci vejli, Moje dekle je še mlado, Sem deklica mlada, vesela... če naštejem samo nekaj najbolj znanih.

No, če mi vsaj omenjene pesmi še kar grejo, pa me žalosti, da tudi jaz spadam med tisto velikansko večino Slovencev, ki ne pozna nobenega ljudskega plesa, ki se je plesal na slovenskih tleh. Res škoda in sramota. To bi se morali učit v šolah! Potem bi bilo mogoče manj takih primerov, ko se Slovenci moramo predstaviti v svetu s plesom, pridemo na oder, odplešemo tisto polko in odidemo z odra z grenkim priokusom, da smo sicer pokazali, kaj se pleše v Sloveniji, a mogoče ni povsem slovensko...


P.s.: Mislim, da se bom še naprej držal predvsem subjektivnih tem. =)

sreda, 08. oktober 2008

Pričakovanja

Malček sem razočaran nad sabo. Če je začetek novega študijskega leta prinesel optimizem in nov zagon, pa so na žalost v paketu prišla tudi pričakovanja. Kljub temu, da naj bi se jih načrtno izogibal. Za razliko od želja, kjer si nekaj želiš in se pač uresniči ali ne, pri pričakovanjih že imaš v glavi, kaj naj bi se zgodilo, ko pa ne gre po načrtih, sledi razočaranje.
No, vsaj taka je moja teorija. Mogoče sem jo celo že razlagal.

torek, 07. oktober 2008

Strici! No ja...

Včeraj sem se ulegel v posteljo z nekakšnim veselim pričakovanjem. Po dobro obveščenih virih sem namreč izvedel, da so nosečo prijateljico, sošolko iz gimnazije, odpeljali v porodnišnico, ker bo v zelo kratkem času rodila. Nasmeh se mi je risal na obrazu, veselil sem se trenutka, ko bo prišla vesela novica. Mogoče je tudi dejstvo, da bo sošolka postala prva mamica naše generacije, prispevalo k temu, da sem se tega veselil toliko, kot da bi imel postati najmanj stric. =)

Zjutraj je prišlo sporočilo, da je ravno v tistih nočnih urah na svet pogledala nova Zemljanka. Razredni pionirki na področju reprodukcije vrste homo sapiens sapiens in novopečenemu tatkotu sem seveda čestital in zaželel, naj bo punca zdrava. Če bo vsaj tako pridna kot njena mama, je na dobri poti. :)
Slika je simbolična.

sreda, 01. oktober 2008

Absolventski cilji

  1. Opravit preostale izpite do konca januarja zimskega izpitnega obdobja.
  2. Diplomirat do konca junija študijskega leta 2008/2009.
  3. Se odločit o morebitnem podiplomskem študiju.
  4. Poiskat nove usmeritve in kakovostno zapolnit vmesni čas.