četrtek, 26. julij 2007

Pozdravček iz Norveške!

Še na dopustu nimam miru pred internetom. ;)
Da pa nisem edini odvisnik kaže vrsta ljudi, ki se je zgnetla pred računalnik iz katerega trenutno pišem.

Včeraj smo se potepali po Danskem glavnem mestu København (od koder je tudi slika). Sivo deževno vreme nam je kar precej pokvarilo sprehod po mestu, ki sicer ne sodi med najbolj zanimive (po mojem mnenju), a je vseeno vredno ogleda.

Danes smo pot nadeljevali do Hamletovega dvorca Helsingborg, kjer sem se malček izživljal v slikanju. Zanimive kulise, veter, razburkano morje in sramežljivo sonce so naredili svoje. Sledila je kratka vožnja s trajektom na Švedsko ter nekajurna vožnja z avtobusom do Norveške, kjer smo se utaborili na vrtu prijaznega Slovenca, ki že dolga leta živi na Norveškem.

Še ogromno zanimivih stvari se je zgodilo, a mogoče ne bi bilo slabo, če bi se tudi kaj naspal... :)
Upam, da uživate vsaj tako kot jaz!

ps: Ura je 0:19, zunaj pa je nebo na severozahodu še vedno svetlo!

četrtek, 19. julij 2007

Za lahko noč...


Adblock


Oh, my love will fly to You each night on angels wings.
Godspeed. Sweet dreams.
(Dixie Chicks - Godspeed (Sweet Dreams))

Moj počitniški dan

Ko sem med poletjem doma, izgleda moj dan približno tako:

Zjutraj spim dokler se mi zazdi, se z zadovoljstvom obračam v postelji in iščem še tiste skrite koščke sanj, ki bi drugače izginile, na obrazu pa se mi riše počitniški nasmešek.

Dopoldne ima tri različice:
a.) delovna - Doma ali pri nonotu in noni poprimem za kakšno delo. Včasih je treba bit tudi koristen. ;)
b.) športna - Odpravim se na kolesarjenje po okoliških stranskih poteh, ki so res zapeljivejše od glavnih. Če imam družbo, še toliko boljše.
c.) lenobna - Počasi se primajam v kuhinjo, počasi pojem zajtrk, zraven počasi prebiram časnik... Sledi poslušanje glasbe in/ali visenje na računalniku, gledanje filmov in seveda držanje nog v luft :)

Od poldne do 3 in pol je čas za kosilo ter skrivanje v zatemnjenih in hladnih prostorih. Nekakšna primorska siesta :)

Nato pa naše mestece spet oživi, ljudje začnejo hodit h Soči na kopanje ali pa zgolj na poležavanje, na vroče sonce in namakanje nog v hladni vodi. S prijatelji se odpravim nekoliko nižje, na manj obljudene plaže, kjer v miru veslamo, se kopamo, lenarimo, klepetamo... Nikamor se nam ne mudi in uživamo vsak trenutek.

Neskončna modrina neba, osvežilno kopanje, šumljanje vode, bežeči krogi, odsev na smaragdni površini, božanje vetriča, šumenje listov, smeh prijateljev, drobne pernate pikice, ki preletavajo nebo, lenobno poležavanje, plavajoče misli, mir v duši...

Mi sploh kaj manjka?! No ja, vedno je lahko še lepše, a ti trenutki so zelo dober približek sreči. Lepo mi je! In za to sem neizmerno hvaležen Njemu, ki nam vse to podarja!

Šele sonce, ki zahaja za hrib, me predrami. Napolnjen z vsemi lepotami, ki sem jih bil deležen čez dan, se zazrem v večerno nebo in iščem prebujajoče se zvezdice, ki se počasi razporedijo na nebo in naznanijo konec še enega dneva. Čas za melanholijo? Ne. Čas za zrenje v nebo, večerne klepete, deljenje vseh lepih stvari, ki so se zgodile čez dan. Od vsega lepega utrujen padem v posteljo in hitro zaspim. Zadnje misli mi hitijo novim dogodivščinam napoti in se nezavedno prepletejo v sladke sanje...

ponedeljek, 16. julij 2007

Međunožnoguralo

Danes sem spet vpregel bratovo međunožnoguralo (kwlo, po domače) - ima pač trenutno žlajfe v boljšem stanju, in se podal na pot. Tokrat po drugi strani doline kot zadnjič, in tokrat je šel fotoaparat z mano. :)

Pot je bila sicer manj slikovita kot prejšnja, a vseeno zanimiva. Nekaj utrinkov:

























Tu smo doma!

V soboto sem prevozil skoraj celo Slovenijo počez in še nazaj. Vse do neposredne bližine štajerske prestolnice me je nesla pot. Del poti sem imel prijetno družbo in je hitro minila. Nazaj grede pa sem bil sam in vožnja bi kaj hitro lahko postala dolgočasna in (še bolj) utrujajoča, a so mi ure krajšali čudoviti pogledi na našo čudovito domovino.

Obžarjeni z zlatim prahom počasi zahajajočega poletnega sonca so mimo mene hiteli hribi, griči in doline, polja in hišice, vasi in mesta. Slovenija je lepa! Nam sploh kaj manjka?!

Adblock


Po prihodu domov sem sprejel obiske. Hja, dolgo je minilo od povabila do obiska, pa tudi dolgo ni trajal, a sem vseeno hvaležen za te kratke trenutke. Vsekakor upam da bo naslednjič več časa za pogovor, uživanje, pohajanje...

Včeraj sem se prvič letos kopal pri Soči! Zakon! Tri ure in pol čistega užitka, veslanja, lenarjenja, osvežilnega čofotanja v vodi, smeha v družbi prijateljev, popolna odsotnost skrbi in (skoraj) kompleksov. Hvala Bogu, da imamo končno pravo poletno vreme!

petek, 13. julij 2007

Zaherjen kapelon

Spadam med tiste ljudi (no, moške), ki se brijejo kar se da poredko. Pač, tako poredko, da obraz še ne izgleda zanemarjen, neurejen. Poleg prihranjenega časa se nadejam tudi nekoliko manj razdražene kože, počasnejše rasti dlak in dlačic. ;)

Čez počitnice si včasih (zdaj je eno tako obdobje) še malo privoščim in z britjem še bolj zavlačujem. Kdo me bo pa gledal doma?! No, mama nekaj godrnja, ma tega ne štejem. :)

Pa še ena dobra stran tega: vsakič ko se pogledam v ogledalo se spomnim na pesem Marjo Špinel in se nasmehnem. In (na)smeh je pol zdravja. To pa tudi nekaj velja.
Al pej samo zato, k je bil tak zaherjen kapelon,
so ga žandarmi stalno tukli an vlekli u pržon.
(I.Mlakar - Marjo Špinel)

Ja, tudi to so počitnice.

Ps: Za zdravje je koristno tudi branje pisanja KisleGliste na podobno temo.

ponedeljek, 09. julij 2007

4523183922735567

Počitnice so v polnem zamahu in jaz uživam 100 na uro.

Dopoldne sem se odpravil na kolesarsko turo po okoliških krajih. Najprej vzpon, nato pa uživaška vožnja po slemenu s prekrasnim razgledom na levo in desno. Vzel sem si čas in užival v razgledu na Benečijo, dolino Soče, Brda, pa na cvetoče travnike polne življenja. Res je lepo na naših koncih!

Suma summarum:
-razdalja 45,23 km
-povprečna hitrost 18,39 km/h
-trajanje (samo vožnja) 2:27:35
-najvišja hitrost 56,7 km/h

Solidno. Še posebej ob dejstvu, da nisem nič nabiral kondicije pa tudi na spustu nisem divjal. Izletek vsekakor sodi v kategorijo "vredno ponoviti, še posebej v dobri družbi".

Doma sem se stuširal, nato pa se kar gol sprehajal po stanovanju... Da ne postajam naturist?! No ja, če sem sam doma, si pa ja lahko kdaj tudi to privoščim! :)

Slovenske sanje

Ena najlepših stvari pri počitnicah je obilo prostega časa, ki ga lahko izkoristim (med drugim tudi) za gledanje filmov, ki so se med letom nabirali na polici. Tako sem si pravkar pogledal (sicer nič več nov) film Češke sanje, v katerem češka študenta filmske akademije za nos potegneta tisoče ljudi, ki pridrvijo v njun izmišljeni nakupovalni center. V filmu je lepo prikazana moč medijev, ter naivnost ljudi, ki nasedajo lepim oglasom, ki obljubljajo uresničitev sanj.

Ne bi se rad spuščal v moralnost početja omenjenih dveh študentov. Bolj zanimivo se mi zdi vprašanje, kako bi se podobna akcija obnesla pri nas - v Sloveniji? Če samo pomislim na na podobna norenja ljudi ob nedavnem odprtju nove verige velikih trgovin pri nas, sem skoraj prepričan, da bi se zgodba lahko zgodila tudi pri nas. Le kam gremo?!

Najbrž sem čuden, ampak meni super-hiper-ultra-truper-mega marketi gredo pošteno na živce in se jih izogibam v velikem krogu. V njih postanem razdražen. Množice brezglavih ljudi, umeten zrak iz klima naprav, neskončne vrste na blagajni so samo nekateri razlogi. Da ne omenjam možnosti izstradanja in dehidracije! Če si namreč lačen in si želiš samo en dober panin (sendvič) in sok, moraš najprej pešačiti 3km do pulta s kruhom, čakat v vrsti, pešačit 3km v nasprotno smer (no, vsaj sokovi so ponavadi na poti) ter zopet čakat v vrsti pri blagajni. Je komu uspelo v prej kot pol ure?! Pri tem pa te po zvočniku nenehno "prijazno" bombardirajo z reklamami, ki kar tekmujejo med sabo, katera bo bolj nadležna in pri tem z vsako drugo besedo omenila ime trgovine, ki te je tako gostoljubno sprejela v svoj objem.

Izredno vesel sem, ker imam na dosegu roke "normalno" trgovino, kjer res nimajo 3/4 izdelkov, ki jih "nujno" potrebujemo, a lahko v miru zadiham, poklepetam s prodajalko in se vračam s približno enakim številom delujočih nevronskih celic. :)

In ja, izredno sem vesel, da obstaja AdBlock dodatek za Firefox, ki poskrbi, da so spletne strani v mojem oknu čiste, brez reklam. Življenje je dejansko bolj podobno sanjam. ;)

nedelja, 08. julij 2007

Zvezdice

Ne sodim ravno med najbolj vestne in vztrajne izpolnjevalce obljub. Verjamem pa, da mi slovesna obljuba, ki sem jo dal pred kratkim, ne bo delala problemov. :)
Jaz namreč obožujem zvezdice, opazovanje nočnega neba! Obožujem ta občutek majhnosti in čudenja nad prečudovitim stvarstvom!

Košček neba. V prvem pogledu najdem pet, šest zvezdic. Umaknem se stran od luči. V črnini odkrijem ducat novih zvezdic. Opazujem. Oči se privajajo na temo. Prikaže se stotine drobnih lučk, ki so skrite čakale na pozoren pogled. In nove. In nove! Komaj umaknem pogled od skupine zvezd, že se mi zazdi, da se je me med njimi plaho pokazala še ena drobcena drobcena. In to je samo neznaten delček tega, kar je vidno iz naše točke v vesolju! Milijone milijard soncu podobnih žarečih lučk. Milijone galaksij...

Opazljivo vesolje vsebuje okoli 7 · 1022 zvezd, ki so združene v okoli 10 10 galaksij. Galaksije same naprej tvorijo skupine in jate in superjate. (vir: wikipedija)

Si dobil/a občutek majhnosti? Upravičeno! :D
Pa ne se s tem sekirat. Raje poglej globoko v nebo in se prepusti sanjam. Naj te ponesejo nekam daleč stran...

Mirno noč, lepe sanje.


Dodatek: Na tem naslovu lahko izberete svojo občino, nakar vas preusmeri na stran, ki pokaže zvezdno karto za dani trenutek in izbrani položaj.
Primer: Izbral sem občino Litija, v kateri leži GEOSS (Geometrijsko središče Slovenije). 8.7.2007 ob 1:32 izgleda zvezdno nebo tako. Glede na to, da je Slovenija majhna, opaznih razlik ni, ne glede na to, kje ste doma.

sreda, 04. julij 2007

Razvajanje

Sem že omenil, da ne maram deževnih poletij? Pa to, da sovražim deževna in mrzla "poletja"? No, bom pa zdaj: Sovražim mrzla, deževna poletja!

Še dobro, da mi danes ni bilo treba preveč hodit iz hiše.

Za kosilo sem bil zmenjen z dvema prijateljicama in hočeš nočeš sem moral iz toplega brloga na veter, dež in mraz. Na četrtini poti mi je do konca uničilo načet dežnik in sem se odločil za taktičen umik nazaj v stanovanje - po nov, večji dežnik. A še preden sem se uspel vrnit, me je opralo kot cucka. Glavo sem imel mokro kot da bi pravkar prišel izpod tuša!

Na srečo se je nadaljevalo lepše. Z novim dežnikom sem srečno prispel do dogovorjenega mesta, sledilo je okusno kosilo, prijeten pogovor. Po kosilu nam je "zapašala" tortica, zato smo zavili v Zvezdo in si privoščili vsak svoj košček okusnih kalorij. ;)

Jaz sem si privoščil jogurtovo torto z borovnicami. Njami, božansko! Priporočam! Vredna je bila vsakega tolarja... em, evra. :)

Od prijetnega razvajanja želodčka in duše so se slabe misli razblinile in tudi dež je postal nepomemben. Naj pada... meni je lepo!

Drugače pa zdaj počasi, a zanesljivo pakiram iz Ljubljane. Juhej, počitnice so tukaj! Sicer mi še ni prišlo v kri, se tega še ne zavedam, sem pa prepričan, da bo srce drugače zaigralo, ko bom jutri spet stopil na domača primorska tla. ;)

torek, 03. julij 2007

Sedmica

Ne, nisem zadel na lotu. Zgodilo se je, kar je bilo neizogibno. Od Sneguljčice sem se okužil z virusom, ki se širi po blogosferi in napada: "Povej 7 stvari o sebi!"

Brskanje po zdravilih je brezplodno, saj zdravniki pravijo: "Virusna bolezen traja brez zdravil en teden, z zdravili pa 7 dni." In tako sem se vdal v usodo in tu je moja bolj ali manj zanimiva sedmerica:
  1. Bil sem sramežljiv.
    Pravijo, da se tega ne opazi, ampak v otroštvu sem bil precej sramežljiv. Čutil sem, da sem drugačen, nisem se počutil enakovrednega drugim. Punce so pa bile pa itak nek drug, meni nedosegljiv svet. Kako sem to sramežljivost premagal, ne vem.
  2. Ne maram...
    zahrbtnosti, obračanja po vetru, zmerjanja med "prijatelji", deževnih poletij...
  3. Uravnotežen optimist.
    Čudno se sliši, ampak je približno tako: sem realistični optimist, ko pa se v izjemnih trenutkih stvari nakopičijo čez rob, me prime pesimistično vzdušje "vse je slabo". Hm, zveni vsaj malo logično?
  4. Morje me ne gane pretirano.
    Če imam na izbiro kopanje v Soči ali v morju, je izbira lahka - Soča! Nič soli, morske trave, nadležnih valov, morske bolezni! Nič namakanja v topli vodi, ampak prava osvežitev. Kot romantik moram priznati, da znajo bit večeri ob morju zares lepi. Ob pravi družbi pa je itak povsod lepo.
  5. Nadvse uspešno se izogibam knjigam. Tistim za faks.
    Količina knjig, ki jih preberem letno za izpite je zmanjšana na minimum. Limitira proti nič. Mislim, da sem se letos sposodil vsega 3 knjige, pri čemer sem samo eno prebral v celoti. Na izpitih se zanašam na lastne zapiske, to, kar sem si zapomnil iz predavanj in vaj, ter reševanje starih izpitov, prebiranje FAQ-jev...
  6. Piši mejl!
    Če me kdo prosi, naj v bližnji prihodnosti nekaj naredim, ne tako redko dobi odgovor: "Napiši mi mejl!" Mejle namreč redno pregledujem, lahko jih označim kot neprebrane ter se slej ali prej vrnem k njim in naredim zahtevano.
  7. Spontanost
    Skušam bit čimbolj spontan, prepustit stvarem da tečejo. Želja imam ogromno, pričakovanjem pa se izogibam, ker utesnjujejo, ob neuresničenosti povzročajo žalost...
    Zakaj bi do potankosti načrtoval počitnice, dan, srečanje... ko pa se najlepše stvari zgodijo takrat, ko najmanj pričakuješ?!

Nisem ravno pristaš serijskih zadev, a naj bo...
V tem krogu so sedmico zadeli naslednji:
Nikolina, Dekle brez imena, Sončkica, Chrnalukna, Mju, Kati:) in _.
(Se mi samo zdi, ali počasi zmanjkuje kandidatov za to foro? Sprejemam pripombe in predloge.)

Tega nikdar ne veš

Poslušam najverjetneje najbolj poznano pesem iz zlatih časov slovenske popevke - Dan ljubezni. Po eni strani tako preprosta, po drugi strani pa tako globoka.

Adblock


Pusti tisoč dni in tisoč noči...
Uf, je res še skoraj 8000 dni, kar teptam to našo ljubo Zemljo? Tisoče dni, od katerih se jih ogromno niti ne spominjam. Tema. Vmes pa svetle zvezdice - čudoviti trenutki. Ja, ti so zares zapisani na srčni strani.

Tega nikdar ne veš... kdaj prišel bo...
Hehe, to je pa odgovor na moje vprašanje v profilu. Ja, tega nikdar ne veš, kdaj te bo obiskala ljubezen, ti zmešala glavo in spremenila življenje. Najlepše pa je, da lahko vedno upaš. In upanje je tisto, ki pomaga, da zdržimo tisoče dni v iskanju, tisoče dni, katerih se sploh ne zavedamo, da so kdaj bili... Svet živi za dan ljubezni!

Le zaspi...
Čas je za spanje. Jutri je spet nov delovni dan. Običajen, kot tisoč drugih. Mogoče... mogoče pa bo to neizmerno lep dan, dan ljubezni? Tega nikdar ne veš...


ps: Znabit, da so barve v besedilu skregane. Je pač že pozna ura in možgančki ne delajo več dobro ;)