nedelja, 27. maj 2007

Vozi me vlak v daljavo...

Po dolgem času sem se spet peljal z vlakom. Saj bi se večkrat, pravzaprav bi se z veseljem vsak vikend vozil z vlakom domov in nazaj v Ljubljano, če...
...če le ne bilo motečih dejavnikov:
  • Odvisnost od voznega reda (ki vsekakor ni primer razvajenosti - na spletnem voznem redu sta za nedeljo navedena zgolj dva odhoda iz naše lokalne železniške postaje proti Ljubljani, od tega prvi ob 5:51 zjutraj! Na srečo sem s pomočjo prijatelja in strani www.bahn.de ugotovil, da vendarle gre še en vlak, nato pa klical na glavno železniško postajo, da so mi potrdili, da vlak res vozi.)
  • Vožnja traja 2x več časa (beri: dolge 3 ure!!!)
  • Neprijaznost do zdravja (od vožnje z vlakom skoraj vedno pridem ves trd)
Ja, na vlaku se (teoretično) res lažje učiš kot v avtu, spoznavaš nove ljudi, predvsem pa je uporaba javnega prevoza priporočljiva iz ekoloških razlogov. A omenjeni moteči dejavniki več kot odtehtajo in zato je zame še vedno najboljša izbira avto, ki čez teden počiva, ob vikendih pa pridno služi za prevažanje "študentarije" na lepše ;)

Je pa včasih vožnja z vlakom vseeno prav prijetna. Še posebej, če imaš prijetno družbo... ;)


četrtek, 24. maj 2007

Norci

Danes zjutraj sem peljal avto na servis. Iz očitnih razlogov sem torej še pred koncem tedna zopet sedel za volan in se odpeljal čez Ljubljano. Da mi ne bi bilo dolgcajt sem gledal skozi okno in opazoval trume avtomobilov, ki so se vile v mesto. In groza... še enkrat se je potrdilo dejstvo, da se v avtomobilih vozi v povprečju 1,05 osebe*!!! V večini avtomobilov je bil namreč samo voznik!

So ljudje res tako mazohistični, da se radi vozijo po mestu v času konice, ko za isto razdaljo porabiš 3-krat več časa kot kolesar?! Samo mene vročina v teh dneh spominja na grozeče spremembe v podnebju, za katere je odločilno kriv človek?! Da ne bo kdo rekel, da ni vedel: promet je zelo velik onesnaževalec zraku (ogljikov dioksid, prašni delci, strupeni plini zaradi nepopolnega izgorevanja...)!!!

Ljudje, v Ljubljani obstaja povsem spodobna mreža prog mestnega avtobusa! Še boljša izbira je kolesarjenje, ki je daleč najcenejši, zdrav in hiter prevoz po mestu. Pa še problemov s parkiranjem ni! Tudi primestne povezave so povsem zadovoljive.

Je kdo omenil standard? Ja, res da imamo materialno več kot dovolj, da si lahko privoščimo takšno življenje. A to zame ni standard, to je RAZVAJENOST!!! Ja, ljudje se obnašajo kot majhni otroci, ki "ne morejo" naredit par korakov peš, malček počakat, mogoče vstat malo prej, potrpet nekaj postaj vožnje ob (na pogled) neprijetnem človeku na sosednjem sedežu...


Če se jutri dvigne cena bencina na 3€, sem ZA! Mogoče bo koga pripravilo do tega, da začne razmišljat o "nujnosti" uporabe avtomobila. Mogoče bo nekdo opazil, da se njegov kolega prav tako vozi v službo in bi se mu lahko pridružil, namesto da se oba vozita sama. Mogoče bo kdo ugotovil, da je vožnja s kolesom prav prijetna. Mogoče ne bom osamljen v tem razmišljanju...

A to se le sanje...


*subjektivna ocena, sliki sta simbolični

ponedeljek, 21. maj 2007

Poletje prihaja!!!

V soboto sem res užival! Toplo in sončno vreme me je zvabilo na svež zrak. Odpravil sem se h Soči in veselo namakal noge v vodo. Pogled na nebo brez oblačka, drevesa v vetru, petje ptičkov... Božansko!

...pej tam si u miri bm šwlne sezu, n klcete, in soje bm noge spoštljivo u wdo potoču. Jst Swča s-s tabo rad reku bi kejšno besjdo... (Iztok Mlakar - Soča)


Na žalost s sabo nisem imel fotoaparata, sem pa izkoristil "foto" zmožnosti mojega tulifona in poslikal par slikc. Pogled na Sočo...

...in živa bitjeca v plitvini ;)





petek, 18. maj 2007

Dušo čistimo s solzami.

Kaj sem se naučil v zadnjih dneh:
  1. nekatere dneve ljudje več jokajo
  2. solze so odlično sredstvo za čiščenje duše
  3. če ne jokaš sam, hitreje mine

četrtek, 10. maj 2007

Začenja se...

...čas ponočevanj, študiranja in izpitov. In to konkretno! Čez noč sem padel iz dvomesečnega lenarjenja v intenzivno učenje za izpit in priprave na opravljanje seminarskih nalog. Hja, študij res ni najpomembnejša stvar v življenju, je pa trenutno najpomembnejša dolžnost.

Pokonci me drži misel na prihajajoče počitnice in zasluženo uživanje, ki ga bom deležen, če bom zdaj pridno študiral. Komaj čakam poletje!!!

ps: sovražim piflarijo!!!

ponedeljek, 7. maj 2007

Zakaj obstaja gumb za izklop

Nikoli nisem razumel ljudi, ki so nejevoljni se premetavali po postelji in jezno iskali mobilni telefon, ki jih je zbudil iz sladkega spanja, ter se ob tem še jezili na tistega (nekoga), ki jih je vrgel pokonci v tako "nemogočem trenutku".

Dragi moji, vsak mobi ima prav v ta namen priročen gumb, ponavadi označen s krogcem sredi katerega je črtica (glej sliko ;)), ki omogoča izklop telefona. Neverjetno, a tako telefon ne bo več zvonil in vas priklical iz sanjskega objema najlepše(ga) deklice/fanta v kruto realnost.
Kdor ima kaj pomembnega za povedat, bo že poklical nazaj! In če že res mislite, da nujno morate vedet za vsakega, ki vas je poklical, ponujajo najverjetneje vse operaterji storitev t.i. "zgrešenega klica"...

Kdor je pravkar ugotovil, da omenjeni gumb ni samo za okras, oziroma enkratno uporabo, ko prižgemo pravkar kupljen telefon, naj dvigne roko ;)

četrtek, 3. maj 2007

Polvikanje

Razmišljanje, ki ga zdajle pišem, sicer ni pognalo korenin na mojem zelniku, a se mi zdi dovolj zanimivo, da ga tukaj objavim.

Kaj je polvikanje? Je posebnost (popravite me, če se motim!) primorskega narečja in bi ga lahko opisali kot mešanica spoštljivega "vi-kanja" in pogovornega "ti-kanja". Primorci ga uporabljamo namesto vikanja, pa tudi (jaz osebno), ko se pogovarjam(o) z nekom, ki se ga spodobi vikati, a se počutim(o) dovolj domače, da bi ga lahko tikal(i). Tipičen primer stavka bi bil: "Kje ste bila, teta?" (in ne "Kje ste bili, teta?")

Polvikanje je pomensko bogatejše od vikanja. Zakaj? Ker lahko s polvikanjem natančneje naslovimo nek stavek. Primer:
Pri mizi sedijo mož in žena ter uglajena gospa, ki je prišla na obisk. Pogovor nanese na opravljanje vsakdanjih obveznosti in gospa reče: "Ma dobra ste!" in s tem takoj da vedeti, da je stavek naslovljen na ženo. Če bi na primer rekla (sicer pravopisno pravilno): "Ma dobri ste!" bi težko (oziroma težje) sklepali koga je želela pohvaliti - Ženo? Moža? Oba? Ženo, moža in njune otroke?

Tko, to bi blo na kratko... :)