nedelja, 18. oktober 2009

Kostanjev piknik

Ko smo bili še mularija (osnovna in srednja šola), smo se na vasi precej družili. Predvsem klapa kakih 6 fantov smo bili res povezani, igrali pak-pum (prvoosebna streljanka ;)) in fucbal, se kopali pri Soči, hodili spat na senik, kampirali v gozdu, delali prvomajski kres, se uštimali za pusta, ušpičili kakšno neumno, pa tudi marsikaj koristnega postorili po vasi (enkrat smo recimo naredili čistilno akcijo). Na ta leta imam res lepe spomine, a o vsem tem še kdaj drugič. Vsaka od naštetih tem si namreč praktično zasluži svoj prispevek.

Zakaj sem se sploh spomnil na to? Ena izmed stvari, ki smo jih počeli, je bil tudi kostanjev piknik. Ko je močnejši jesenski dež sklestil kostanj na tla, smo se z ruzaki na rami odpravili pobirat kostanj, ga pustili sušit, potem pa po vasi raznosili vabila za piknik. Sredi vasi, pr znamenju, smo zakurili ogenj in v predelanem bobnu od pralnega stroja pekli kostanj. Ljudje so se vedno radi odzvali, prinesli še kakšen liter vina in dobro vzdušje je bilo zagotovljeno. V škatli za prostovoljne prispevke se je pa tudi vedno nabralo kar nekaj denarja.
Spoštovani vaščani!
Vabimo vas na 8. kostanjev piknik, ki bo v petek 21. oktobra 2005 na vasi. Kostanj bomo začeli pečt okoli 20h. Pečen kostanj bo kot vedno zastonj, surov kostanj pa bomo prodajali. Pobirali bomo prostovoljne prispevke. V primeru dežja žur odpade.
VABLJENI !!!
Kar nekaj let smo vztrajali, potem pa je zadeva zamrla. Tudi zaradi dejstva, da smo vsaj nekateri postali študentje in nas čez teden ni bilo doma. Zato sta bila minula petkov in sobotni večer prava nostalgija. Na vasi je namreč spet zadišalo po pečenem kostanju. Tokrat nisem imel nič pri pripravi, sem se pa z veseljem pridružil.

Druženje. Vrtenje bobna nad ognjem. Izpolnitev kvote.1 Občasna izguba runde zaradi razsutje kostanja v ogenj (glej zadnjo sliko). Poleg običajnih stvari pa še nekaj pomembnih razlik. Pogovor z odraslimi sovaščani je potekal na povsem drugem nivoju, kot ko smo bili še otroci (med drugim sem moral poskusit sosedovo vino in z ostalimi pel ljudske in dalmatinske pesmi :)). Spoznal sem tudi, da imamo na vasi kar nekaj pevskih talentov.



Na kratko: bilo je super!

1 kostanj mi v resnici sploh ni všeč, a sem vedno vsaj enega poskusil - za vsak slučaj, če bi mi mokast okus kdaj postal všeč. brez uspeha :)

petek, 16. oktober 2009

Vsak je sam



... proti soncu seže ta, ki zna
vstati sam, ko je sam.

sreda, 14. oktober 2009

Teče kot po maslu

Včasih se res čudim, kako mi stvari gredo od rok. Obveznosti v šoli in na faksu sem vedno nekako speljal in to včasih več kot dobro, "denar pa tudi ni bil glih problem". Odpirajo se mi priložnosti za študentsko delo, pa tudi službo, za prihodnost se ne bojim. Živimo v miru, na krasnem koščku Zemlje, ne trpimo pomanjkanja. Večjih naravnih nesreč in bolezni ni. Večinoma čutim trdnost in sposobnost, da uresničim načrte, ki sem si jih zadal. Imam nekaj čudovitih prijateljstev, na katere se lahko zanesem. In sem hvaležen za vse našteto.

Kaj bi si torej sploh še lahko želel?!

Še vedno je ogromno možnosti, da se življenje obrne na boljše. Še posebej na področju najglobljih želja in hrepenenj. Tisto, kar nas dela izpolnjene.

Ritsuyu-kai

Včeraj se je zgodil zanimiv koncert - v Slovenijo je na gostovanje prišel japonski zbor Ritsuyu-kai. Zbor je mednarodno znan in je prejel številne nagrade.

Prvi del koncerta je bil precej zahteven tudi za poslušalce. Zahtevne skladbe, primerne za tekmovanja, običajno še precej dolge, da je bilo težko ostati zbran. Zato pa je bil toliko bolj zanimiv drugi del, ko so bile skladbe nekoliko lahkotnejše in z več japonskega duha, celo z nekaj plesa. Najbolj me je navdušila Oiwake-bushiko (študija glasov iz Oiwake) - "kolaž ljudskih pesmi, ko zbor skupaj s tradicionalno japonsko bambusovo piščaljo shakuhachi počasi stopa po prostoru in ga napolnjuje z glasbo". To dejansko pomeni, da se pevci sprehajajo vse naokoli, pojejo različne japonske ljudske pesmi, poslušalci pa slišijo edinstveno mešanje glasov. Za konec so zapeli še dve pesmi za slovensko dušo - rezijansko Da j'ra ta Banerina (upam, da nisem pomešal) in Pa se sliš'.

Vsekakor je koncert vreden poslušanja. Japonski zbori ne prihajajo ravno vsak dan v Slovenijo. Če ste včerajšnji koncert zamudili, je za ljubitelje zborovske glasbe danes še ena priložnost - zvečer nastopajo v Kopru.

ponedeljek, 12. oktober 2009

Deževni ponedeljek

Zjutraj sem malo predolgo spal in se še malo obotavljal. Ko sem se le odpravil iz hiše, pa se je usul dež in sodra, da sem se samo obrnil in počakal še nadaljnje pol ure. Nauk štorije: če že pozno vstajaš, a nočeš zgubljat še več časa, vsaj preveri radarsko sliko padavin in se zadosti zgodaj spravi iz hiše!

Mrzel dan je pogrelo druženje ob čajčku in kakavu. Škoda, da s _ zanimive teme vedno zgolj potipava in se nikoli ne uspeva zaplesti v globok pogovor. Najbrž je to posledica tega, da se redko vidiva in nisva nikoli imela priložnosti zares postati prijatelja.

Po diplomskem "dopustu" spet začenjam/nadaljujem s študentskim delom. Vzdušje v firmi je še vedno dobro in se po svoje zelo veselim novih izzivov. Če mi le ne bodo pobrali preveč časa.

Cimer ni bil sprejet na vzporedni študij, kar pomeni, da ga kot absolventa letos praktično ne bo nič v Ljubljani, posledično pa, da si bom očitno moral spet iskati novega cimra. :( Res škoda. V tem letu, kar sva cirma, sva se glih fajn ujela in začela uživat v skupnem cimrskem življenju. In se veliko nasmejala. Nekateri trenutki so bili res nepozabni.

Zvečer: namakanje v topli termalni vodi ... Na žalost brez družbe.

petek, 09. oktober 2009

Predvidljivost

Mesto. Veliko možnosti, kup ljudi z vseh koncev, veliko dogodkov, vedno nova poznanstva, raziskovanje obstoječih odnosov, srečanja, presenečenja ... Pojmi, ki so mlademu človeku, ki (se) še išče, lahko v izziv in dajejo vedno novo upanje, da bo nekoč vendarle našel, kar išče.

Ne, ni še prišel čas, da bi šel domov in se smilil samemu sebi!

A vendarle je iskanje težko. Stresno. Veliko je razočaranj in dvomov v uspeh. Občasno se vsemu pridruži še izgubljanje cilja. Negotovost. Takrat je lepo zavit domov. Tja, kjer poznaš ljudi, poznaš dogajanje. Kjer so odnosi večinoma jasni, veš kje si. Včasih je predvidljivost dobra stvar.

Danes vzamem en dan dopusta ...



Zavese plešejo jazz balet in veter liže palmi liste,
ptice pripravljajo kovčke za na pot.
Sonce je šlo danes na izlet nekam na jug zabavat turiste
in cesta zgleda nekam zmedena brez kričanja otrok.

Danes vzamem en dan dopusta od divjega poletja in ostanem doma.

Vreme je včasih lepo tudi ko dežuje in pada voda iz oblakov
na strehe avtov in dežnikaste ljudi.
Visim na oknu kot da premišljujem s kavo v roki
vesel, da sem sam, da nihče ne govori.

Danes vzamem en dan dopusta od divjega poletja in ostanem doma.

Jesen čaka tiho, za vogalom pod kupom listja in smeti.
Jesen pride vedno, ko mi zmanjka moči.


Na posnetku je unplugged in nekoliko prirejena verzija ene mojih najljubših pesmi od Zmelkoow.