sreda, 29. september 2010

Obeti

V petek in soboto ne pričakujemo nevarnih vremenskih pojavov. (vir: arso)

Če že stavkaš, stavkaj s stilom! :-)

nedelja, 19. september 2010

Kaj dela civilna zaščita?

Gledam poročila in si mislim: kljub vsem (na srečo ne preveč številnim) pritožbam ob poplavah gasilci opravljajo res zahtevno in pohvale vredno delo. Hm, kaj pa dela civilna zaščita (razen daje intervjuje)? A ni naloga gasilcev predvsem gašenje in pomoč pri reševanju v prometnih nesrečah, za ukrepanje ob naravnih nesrečah pa bi morala prevzeti je odgovorna civilna zaščita?

Upam, da ste v redu, da vas ni voda zalila. Pri nas na srečo ni bilo hudega in sem za to hvaležen. Čeprav si domišljamo, da nadziramo svet in lahko počnemo kar hočemo, nam narava vedno znova dokaže kdo je gospodar. Pa naj nas v naslednjih dneh ogreje sonce in pokaže, da je življenje kljub vsemu lahko zelo lepo!

ponedeljek, 13. september 2010

Preproste stvari

Poleg tega, da je pri nas (naj)lepše, opažam, da me še nekaj vleče domov - preprostost odnosov. Ko srečaš koga na cesti, ga pozdraviš. Vedno. S sosedom občasno malo poklepetaš. Ne razmišljaš, kdo komu kaj pomeni. In starostna razlika niti ni tako pomembna.

Danes zjutraj sem se v Ljubljano odpravil z vlakom. Kljub dolgi vožnji, ki je večkrat eno samo cincanje, mi tokrat ni bilo dolgčas. Družbo mi je delal starejši možakar iz sosednje vasi, s katerim sva občasno poklepetala.

Vlak se je počasi polnil. Največ je bilo dijakov. Po koncu gimnazije sem se nalezel študentske "večvrednosti" in se nekaj časa počutil tuje med njimi. Danes pa sem jih opazoval in z veseljem ugotavljal, da mi počasi spet priraščajo h srcu. Pri delu z mladimi je predvsem pomembno, da jih imaš rad, da nanje ne gledaš kot na kup problematičnih oseb, drugače te prej ali slej spravijo ob živce. Hm, mogoče pa kdaj celo nanese pot, da bi jih poučeval. Zakaj pa ne?

Sava Bohinjka je preprosto lepa in me vedno navduši s svojo zeleno barvo.

Na sosednji sedež je prisedel mlad oče s hčerko. Iz njegovih gest se je čutila ljubezen. Nasproti prisede nekoliko živčna mamica s hčerko, ki je v srcu kar klicala po nežnosti, objemu, sprejetosti. Zaželim si, da bi mama to videla. Otroka se začneta gledati, počasi se tudi mama umiri, stisne hčerko h sebi. Mislim, da se je nalezla dobrega vzdušja okolice.

Videl sem sonce. 
Vstalo je in sijalo nad mano, 
dokler se nisem potopil v belo meglo.

Dobro vzdušje jutra mi je skoraj pokvaril le voznik trole, ki je očitno slep in gluh. Pred izstopno postajo sem pritisnil na gumb STOP, a je kar pospešil mimo postajališča. Ko sem zaklical, ali ne misli ustavit, mi je rekel, da nisem oziroma sem prepozno pritisnil gumb. Ko sem vztrajal, da sem še pred križiščem pritisnil in je tudi zazvonil zvonček, je rekel, da je tudi pogledal, če kdo stoji pred vrati, in da če mislim, da je slep, če nosi očala ... Hm?! Kot da nisem stal pred vrati, v cestarsko oranžni majici!? No ja, sem imel malo daljši sprehod, drugače pa ni bilo hudega.

sobota, 04. september 2010

Pesto

Ena zelo dobra omaka za pašto je pesto (alla genovese). Dokaj enostavno ga je naredit tudi doma.

V kuharski knjigi piše tako:
Za 450 ml:
45 g opranih bazilikinih listov
6 olupljenih strokov česna
40 g pinjol
125 g naribanega parmezana
175 ml oljčnega olja
sol in poper
    Baziliko, česen, pinjole in parmezan zmečkamo z 2-3 žlicami oljčnega olja. Pri vključenem strojčku počasi prilijemo preostalo olje, da dobimo enakomerno maso. Posolimo in popopramo.
    (Vir: Anne Willan - Velika šola kuhanja)

    Mi pa ga (količinsko) pripravljamo bolj po občutku. Včasih recimo tako:
    škaf bazilike

    krožnik česnika (na sliki je približno polovica uporabljenega)

    1/4 kg (250 g) pinjol
    skleda parmezana (v bistvu smo porabili polovico)

    sorazmerno več oljčnega olja, soli in popra.

    Pri taki količini je seveda treba postopek priprave ponoviti večkrat z manjšimi količinami.

    Tokrat sicer ni povsem uspel, je imel že kdaj boljši okus (najbrž bo krivo olje), a mislim, da bo vseeno teknil.

    sreda, 01. september 2010

    Spremembe

    Z dežjem in mrazom minulega vikenda se je pravo poletje dokončno poslovilo. Seveda bodo še topli dnevi pa indijansko poletje (oz. poletje sv. Mihaela?), a to ni to. V četrtek sem se zadnjič to sezono kopal pri Soči, počasi se vračam v Ljubljano, naslednji teden začnem spet delat preko študenta. Obenem se ravno selim v enoposteljno sobo. Ne, ni mi problema delit sobo, sem navajen od doma, pa imel sem 3 cimre, s katerimi sem se dobro razumel. Le ne da se mi več iskat novega, pa tudi, po pravici povedano, je super občutek, da bom prvič v življenju zares imel svojo sobo. Sem pač prišel do točke, ko si že večinoma oblikovana osebnost, s svojim ritmom, navadami in željami in si želiš na svoje oziroma, če so pogoji, načrtuješ skupno življenje z življenjskim partnerjem. In ja, september je.

    Življenje in smrt

    Iz ugašajočih oči je sijalo življenje.
    Oči so ugasnile. Življenje živi.

    1 Kor 15,16-20