četrtek, 25. december 2014

Božič

Želim vam mir in veselje!

nedelja, 23. november 2014

Nova Zelandija

Kia ora!

Zapise iz potovanja po Novi Zelandiji lahko spremljate tukaj: posirnemsvetu.blogspot.com

petek, 14. november 2014

Prijetno zapravljanje časa

Nanizanke/nadaljevanke/serije so pravzaprav zapravljanje časa. Ponavadi trajajo kar nekaj sezon in ko nas pritegnejo, se jim težko upremo, zato redno sedimo pred ekrani in sledimo dogajanju, ki praktično gotovo ni bistvenega pomena za naše življenje. Tudi izgovor, da prihranimo nekaj časa, ker namesto celovečerca pogledamo nanizanko, rad zvodeni, če potem iz radovednosti in neučakanosti naenkrat pogledamo več delov. In vseeno to počnemo. Tudi jaz nisem izjema. :)

Med risanimi serijami se je izkazala The Penguins of Madagascar, v kateri stranski liki iz popularnega filma Madagaskar zasijejo v glavnih vlogah in po eni strani zasenčijo izvorni film (zelo verjetno pa tudi prihajajoči). Predvsem navdušujejo dodelani karakterji. Domiselnosti in vztrajnosti ne manjka niti avtorjem Backa Jona - še ene risanke, ki skoraj bolj kot otroke zabava starše. Za nostalgike se v arhivih najde A je to. Zanimivo odkritje pa je serija Futurama, ki se ne trudi dajati lažnega vtisa globine, a vsebuje nekatere res zabavne in domiselne reference na zgodovino, resnične osebe in dogajanje v družbi.

Penguins of Madagascar, Shaun the Sheep, Futurama

Igre prestolov ni potrebno posebej predstavljati. Brez dvoma gre za eno najbolj velikopoteznih serij doslej, ki dobesedno preizkuša meje gledalcev. Zlasti 2. in 3. sezona sta namreč nasilje in prikazovanje spolnosti doterali do meje sprejemljivega. Seveda, te vsebine pritegnejo, a do neke razumne točke. Tu avtorji hodijo po tanki meji, mogoče so že zakorakali čez. Upravičeno zato nanjo leti tudi precej kritičnih besed (primer). Serijo je vsekakor treba gledati s precej kritične razdalje in je ne bi priporočal mladoletnikom.

Ljubitelji kriminalk in neameriške produkcije vsekakor ne smete spregledati napete, domiselne in skandinavsko temačne švedsko-danske nadaljevanke Bron/Broen. Precej bolj lahkotna je nanizanka Lilyhammer, ki se dogaja v znanem norveškem mestu in spremlja zgodbo Johnny-ja, ki uspešno izvaža mafijski način opravljanja poslov v Skandinavijo. Odlična je tudi sodobna angleška serija Sherlock (gre v bistvu za serijo celovečercev).

Sherlock, Lilyhammer, Bron/Broen

Za nezahtevno sprostitev bodo pravšnje The Big Bang Theory, New Girl, za ljubitelje avtomobilov tudi angleško odbiti Top Gear. Nekatere druge serije se žal nekoliko izgubijo nekje na poti, kar pusti grenak priokus sicer v celoti dobri seriji (na primer Fringe).

Za konec še nekaj tistih, za katere sem nekje vmes izgubil zanimanje oziroma sem jih brez slabe vesti prenehal gledati: Sopranovi (ker sem se na koncu epizode ponavadi počutil slabše kot na začetku - ne, hvala!), Elementary (še ena izmed priredb Sherlocka Holmesa, ki se mi je zdela domiselna nekaj časa - dokler niso na spored ponovno prišli novi deli že omenjene serije Sherlock), Continuum (poskus znanstvene fantastike, ki po nekaj delih postane precej dolgočasen in z absolutno premalo znanstvene fantastike).

ponedeljek, 29. september 2014

V enem tednu

Torkovo jutro z vonjem pomladi. Sredino popoldne (po dežju) s pridihom zime. Prijetno jesensko vzdušje sobote. Skoraj poletno toplo nedeljsko sonce.

nedelja, 28. september 2014

Kolesarjenje po spominu in ob tovariški pomoči

Včerajšnji sončen dan sem izkoristil za kolesarjenje. Že nekaj časa sem razmišljal o obhodu (obkolesarjenju?) Ljubljane po Poti spominov in tovarištva (PST) in topel jesenski sončen dan (aleluja!) je bil kot nalašč za to.

Precej hitro so se je potrdile moje dosedanje izkušnje in predvidevanja, da PST ni povsem prijazna do kolesarjev. Predvsem deli, ki tečejo skozi mesto. Zgodi se namreč, da kar naenkrat naletiš na robnik (žlaajf!!), pot nepredvideno zavije, se izgubi v množici različnih poti med bloki ... Oznake občasno tudi niso ravno v pomoč: nekje so enostavno premalo opazne pri hitrostih kolesarjev, drugje pa usmerijo na levo stran ceste, kjer tvegaš kazen za vožnjo po napačni strani. (Mogoče bi bilo boljše, če bi krožil v nasprotni smeri ure?) Del čez Golovec je ozek in na trenutke zelo strm, z visokimi robniki za odvodnjavanje. Dalo bi se sicer peljati po vzporednih gozdnih cestah, a hotel sem se kar najbolj držati trase. Tudi na Viču moraš (na srečo kratek) del poti čez stopnice kolo peljati v roki.

Še zdaj mi ni čisto jasen sistem neposrečenih oznak: nekatere usmerjevalne table so postavljene vzporedno s potjo, druge pravokotno nanjo, tretje stojijo na ovinku, četrte nekako nakazujejo, kje se PST nadaljuje, čeprav je treba narediti ovinek, da prideš recimo do prehoda čez večpasovno cesto. Zeleno pobarvane oznake se rade skrijejo v rastlinju. V tem primeru včasih pomagajo vtlakovane kovinske plošče, a so uporabljene le na določenih delih, zato se na to ne smeš zanašati. Verjetno bi se neprepoznavnost na ključnih mestih dalo rešiti s talnimi oznakami/markacijami v prepoznavni barvi, recimo rdeči.

Na poznanih delih sem zato vozil precej po spominu, drugje pa nekajkrat nekoliko zalutal, spregledal oznako, dvakrat pa za napotek povprašal mimoidočega "tovariša". Hvala! (Pustimo to, da mi je en ob tem začel razlagati, da žice ni več, ker ni več komunizma in imamo demokracijo. ;))

Italijani so bili šutasti. Najprej, da se jim je sploh ljubilo postavljat žico in bunkerje, drugič, da so mislili, da bo to Slovence ustavilo. So pa naredili veliko uslugo današnjim sprehajalcem in rekreativcem. PST je verjetno ena lepših urbanih in najbolje vzdrževanih sprehajalnih poti. Določeni deli so urejeni res zgledno - kot bi vozil po asfaltu, le da še boljše. Kljub vsej kritičnosti sem v podvigu užival.

PST-border-OSM.png
vir: Wikimedia, licenca: CC

Še statistika. Moj števec je na koncu kazal: 36 km, 2 uri vožnje (in hoje, brez postankov), povprečna hitrost 17 km/h, najvišja hitrost 37,1 km/h. Največ sem gotovo izgubil čez Golovec, največ pa pridobil na ravninskih odsekih izven mesta. Ni slabo, glede na to, da razen v službo skoraj ne kolesarim.

torek, 16. september 2014

Bonton straniščne deske

Verjetno je že vsak moški doživel jezo ženske nad "nemogočimi dedci", ki ne znajo spuščati deske na straniščni školjki. Za čistočo/higieno običajno* bolj občutljiv spol, ki školjko vedno uporablja s spuščeno desko, je namreč logično, da je deska (razen ob čiščenju) spuščena in se je ni potrebno dotikati z rokami. Seveda hkrati ne sme biti poscana, zato jo mora moški pred opravljanjem male potrebe dvigniti in na koncu spustiti. Ali pa naj sede, vsaj ne bo spricalo po celem stranišču!

Po drugi strani tudi moški nismo pretirani ljubitelji prijemanja deske, zato jo seveda (z izjemo nemarnežev) na začetku dvignemo, na koncu pa ... ne vedno. Ob dejstvu, da je opravljanje male potrebe pogostejše od velike, se marsikomu zdi nepotrebno spuščati desko, ker jo bo moral itak takoj naslednjič spet dvigniti. Tudi s stališča sorazmernosti bi lahko rekli: če lahko moški dvigne desko, tudi ženske ne bo konec, če jo spusti.


Preden zapademo v dokazovanje vsak svojega prav, predlagam rešitev - "bonton straniščne školjke," zbran v preglednici (deloma sva ga že pred časom premlevala s prijateljem).

Moški Ženske
Samsko stanovanje Delaj kakor hočeš. Razen ko pričakuješ žensko družbo. Spuščena (in čista) deska je lahko prijetna pozornost. Uživaj!
Stanovanje s sostanovalci istega spola No rules. Razen, ko pričakujete žensko družbo. Glej zgornji primer. No men, no cry.
Stanovanje z vsaj enim sostanovalcem drugega spola Spuščaj desko. Ne bo te konec, ženske pa ti bodo hvaležne Prosi moške naj desko spuščajo. Če jo, bodi hvaležna. Če jo včasih pozabijo, potrpi. Če so leni in nemarni, jih naderi. Imaš moje dovoljenje.
Javno stranišče - moško Desko vedno pusti dvignjeno. S tem se verjetnost, da bo v trenutku, ko jo dejansko potrebuješ, čista, bistveno poveča.** Brez godrnjanja desko spusti. (Si na tujem ozemlju, se spomniš?) Po uporabi desko dvigni. S tem se verjetnost, da bo v trenutku, ko jo boš spet potrebovala, čista, bistveno poveča.**
Javno stranišče - žensko Kaj počneš tukaj?! Ven! Upaj, da je čisto. ;)

Bo šlo? :)

Glej tudi: Muloti lulajo in Je moško lulanje glasnejše od ženskega?

* O tem bi se dalo še debatirati. V obeh prejšnjih stanovanjih smo bili fantje vedno bolj skrbni glede čistoče kot ženske. Poleg tega sem že večkrat slišal ženske govoriti, da v lokalih raje hodijo na moško stranišče, ker je - čistejše!

** Pojasnilo za ženske: kljub pisoarjem je včasih dosti prijetneje tudi ob mali potrebi zaviti v zasebni kotiček.

sreda, 10. september 2014

Organizacija ohceti: dobronamerni nasveti

Drznil si bom zapisati nekaj dobronamernih nasvetov za vse, ki se ubadate s pripravami na ohcet (poroko, oziroma žur po poroki). V zelo različnih vlogah (priča, sorodnik, prijatelj, znanec) sem bil namreč prisoten na številnih porokah in pri tem opazil marsikateri dober, pa tudi slab pristop.

Če se s katero točko ne strinjaš, prosim potrpi do konca ali pa kar takoj skoči na zadnjo. Vesel bom tudi kakšnega komentarja, utemeljenega ugovora, pohvale, dopolnitve.

Glasba je pomembna
Bistvena sestavina dobrega praznovanja je dobra glasba. Precej pomembnejša recimo od jedilnika. Dokler ljudje odidejo siti, bo ta vidik hitro pozabljen. Pomanjkanje pravega vzdušja pa ne zbledi tako zlahka. Splača si torej vzeti nekaj časa in izbrati dober bend - kvaliteten, s širokim repertoarjem in prilagodljivostjo glede na okus izbrane družbe. Ja, tudi nekaj goveje je treba zaigrati, a ne na vsako silo. Predvsem pa naj bo glasba različnih stilov - glasba za ples! 12 foxtrot-ov zaporedoma, mogoče en valček?! Ste že slišali za rokenrol, angleški valček, jive, cha-cha, salso, mambo, swing, tango, sambo ... ? Nič namreč ne pomaga kvalitetno izvajanje, če nihče ne pleše, gostje pa stalno odhajajo "na zrak".

Pravočasna vabila
Ljudje se načeloma radi udeležujemo porok in smo veseli povabil na ohcet. Vseeno je prav, da to sporočita čim prej. Nerodno je namreč v zadnjem trenutku prilagajati načrte, hiteti po nakupih, iskati obleko. Ni treba ceremonije, pozlačenih pisemskih ovojnic. Tudi po mejlu bo veljalo ali celo ustno. A naj bo pravočasno (recimo vsaj mesec prej).

Razmislita o knjigi želja
Verjamem, da se nihče ne poroči zaradi daril, a vendar se jih ne branimo. In kaj je boljšega, kot da dobiš tisto, kar si želiš, stvari pa se ne podvajajo? Ne, s poročno knjigo želja ne izpadeta požrešno (dokler ne izbirata samo najdražje prestižne izdelke). Osebno brez težav dam tudi več kot sem sprva predvidel, če vem, da bo to prejemnika razveselilo in bo koristno.

avtor slike: Jeff Belmonte (licenca CC)

Spustita stvari iz rok
Toplo priporočam, da na tisti dan formalnosti in protokol izpustita iz rok in za to zadolžita nekoga, na katerega se lahko zaneseta. Seveda vnaprej premišljeno načrtujta, tisti dan pa res ni nobene potrebe, da se ukvarjata s tem. Raje uživajta! (Za priči: Ne bodita samo za okras. Po svojih močeh pomagajta mladoporočencema. Že drobna pozornost, kot je kozarec pijače med maratonskim sprejemanjem voščil, lahko dodatno polepša tak dan.)

Pogostitev "za vse"
(Cerkvene) poroke se pogosto udeležijo tudi številni ne-svatje: sosedje, daljni sorodniki, širši krog prijateljev in znancev. Če si lahko privoščita, premislita o pripravi manjše pogostitve "za vse". Ta je lahko lepa priložnost za ohranjanje stikov, prijetne pogovore in srečanja. (Namig: pogosto sosedje in prijatelji z veseljem napečejo pecivo, tako da strošek ni nujno visok.)

Prosim, pomislita na samske!
Starejša kot se poročita, večja je verjetnost, da so vajini prijatelji in sorodniki "poparčkani", poročeni ali celo z otroki. Vseeno pa se nekje vedno najde vsaj kakšna samska oseba. Smo kot mrčes, ki ga ni mogoče iztrebiti. ;) Ne, ne smilimo se (neprestano) sami sebi, s hvaležnostjo se veselimo z vama in vama iskreno privoščimo. Vseeno zna biti na trenutke nelagodno, če si osamljen otoček v taki družbi, po možnosti za mizo s kakšnimi novopečenimi starši, ki se neprestano ukvarjajo s potomci, da nimajo časa niti dobro pogledati, kdo sedi poleg. Ali pa če je edina samska oseba drugega spola paranoičen osebek, ki noče zaupati niti imena, plesati pa "ne zna". Zelo vama bomo hvaležni, če iz dobre volje povabite še kakšnega samskega več ali pa samsko osebo posadite v kakšno utrgano družbo, ob kateri ni nikoli dolgčas in vsaj kakšnemu paru ni konec sveta, če ples ali dva odplešeta z nekom drugim.

Vnaprej povejta, kaj si želita in česa ne
Prihajamo iz različnih koncev, zato so tudi običaji različni. Od fantovščine, dekliščine, šrange, pa vse do kraje in metanja šopka, kraje neveste, pivskih ali pokvarjenih igric. Nekaterim to ustreza, drugim je odveč ali pa zna celo zamoriti vzdušje. Lahko izpade zabavno ali pa povod za zamere. Da ne bo nepotrebne slabe volje - vnaprej povejta, kje je meja, na kaj ne pristajata. Prisilit vaju ne more in ne sme nihče.

Ne zapostavita izbire fotografa/snemalca [dopolnjeno]
Tudi kakšen prijatelj zna narediti dobro sliko, a morda je smiselno to prepustiti profesionalcem. Ker gre za poseben dan, naj bodo takšne tudi fotografije. Pomembno je tudi, da fotograf/snemalec pozna protokol in (če je poroka cerkvena) potek cerkvene poroke ter etiko obnašanja (in oblačenja) pri verskem obredu. Res si ne želita, da zamudi bistvene trenutke, s svojim obnašanjem pa moti prisotne.

Upoštevajta tisto, kar želita
Ne glede na zgoraj zapisano, imata vso pravico in prosto pot, da naredita po svoje. Poroka v ožjem krogu? Prednost prijateljem namesto sorodnikom? Ignoriranje običajev? Pižama žur? Zakaj pa ne?! To je predvsem vajin dan! Če komu ni po volji ali celo zameri, je to njegov problem.

ponedeljek, 09. junij 2014

Potepanja

Preden se prepustimo poletju, še nekaj utrinkov iz pomladanskih potepanj po Sloveniji.

Včasih se stvari preprosto poklopijo. Se zgodi, da imaš dovolj časa, avto na razpolago, zdravje se drži, v sebi pa že dolgo nosiš željo po spoznavanju lepot domovine, ki jo kljub majhnosti še premalo poznamo ... Edini logični korak: potepanja!

Odkril sem nekaj res lepih kotičkov in igrivih stranskih cest. Nekajkrat sem se dogovoril za družbo, večkrat pa šel kar sam. In prav tako - morda celo ravno zaradi tega - užival. Dejansko mi je povsem ustrezalo, da sem ubral svoj tempo, se sproti odločal, občutil svobodo, zadovoljstvo v tem, da si sam. Seveda pa marsikatero pot z veseljem ponovim v pravi družbi.