Zakaj sem se sploh spomnil na to? Ena izmed stvari, ki smo jih počeli, je bil tudi kostanjev piknik. Ko je močnejši jesenski dež sklestil kostanj na tla, smo se z ruzaki na rami odpravili pobirat kostanj, ga pustili sušit, potem pa po vasi raznosili vabila za piknik. Sredi vasi, pr znamenju, smo zakurili ogenj in v predelanem bobnu od pralnega stroja pekli kostanj. Ljudje so se vedno radi odzvali, prinesli še kakšen liter vina in dobro vzdušje je bilo zagotovljeno. V škatli za prostovoljne prispevke se je pa tudi vedno nabralo kar nekaj denarja.
Spoštovani vaščani!Kar nekaj let smo vztrajali, potem pa je zadeva zamrla. Tudi zaradi dejstva, da smo vsaj nekateri postali študentje in nas čez teden ni bilo doma. Zato sta bila minula petkov in sobotni večer prava nostalgija. Na vasi je namreč spet zadišalo po pečenem kostanju. Tokrat nisem imel nič pri pripravi, sem se pa z veseljem pridružil.
Vabimo vas na 8. kostanjev piknik, ki bo v petek 21. oktobra 2005 na vasi. Kostanj bomo začeli pečt okoli 20h. Pečen kostanj bo kot vedno zastonj, surov kostanj pa bomo prodajali. Pobirali bomo prostovoljne prispevke. V primeru dežja žur odpade.
VABLJENI !!!
Druženje. Vrtenje bobna nad ognjem. Izpolnitev kvote.1 Občasna izguba runde zaradi razsutje kostanja v ogenj (glej zadnjo sliko). Poleg običajnih stvari pa še nekaj pomembnih razlik. Pogovor z odraslimi sovaščani je potekal na povsem drugem nivoju, kot ko smo bili še otroci (med drugim sem moral poskusit sosedovo vino in z ostalimi pel ljudske in dalmatinske pesmi :)). Spoznal sem tudi, da imamo na vasi kar nekaj pevskih talentov.
Na kratko: bilo je super!
1 kostanj mi v resnici sploh ni všeč, a sem vedno vsaj enega poskusil - za vsak slučaj, če bi mi mokast okus kdaj postal všeč. brez uspeha :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar