torek, 10. avgust 2010

Mt 11,25

Sredi množice. V meni nemir in dvom. Kam hodimo, čemu sledim? Pogledam okoli sebe in zagledam nasmejan obraz mongoloidne osebe z Downovim sindromom. Smeji se z zaupanjem in veseljem, da smo na poti. Tudi v moji duši zaveje delček miru. Nasmehnem se. Ja, Mt 11,25.

2 komentarja:

Urška pravi ...

Hej... :D. Še vedno spremljam tvoj blog :D.... Super prispevke pišeš...
Danes bi te opozorila, da izraz mongoloid ni več kaj zelo v uporabi, rečeno mi je celo bilo, da je bolj slabšalen kot kaj drugega. Lahko bi uporabil recimo izraz Oseba z Downovim sindromom ... Saj vem, ti tega nisi napisal s takim namenom, ma besede so besede in, ker sem že veliko v tem fohu, ti pač pojasnim ...

Vem pa kako pomirjujoči znajo biti pogledi, nasmehi pa blazno nalezljivi. Res ... vse osebe z motnjo v duševnem razvoju so veliki oznanjevalci Ljubezni in prinašalci miru.

jAKOB pravi ...

veš, da se mi je nekako zdelo, d bi bilo bujši drugače zapisat (če se ne motim, izraz mongoloid izvira iz napačne predpostavke o povezanosti motnje z mongoloidno raso), pa sem potem iz ne vem kakega razloga pustil.

hvala za opozorilo. sem popravil.