Zadnji krog

Do petka smo morali oddati dispozicijo za magistrsko delo. Najbrž je odveč poudarjati, da se me, kot pravega študenta, še vedno močno drži študentski sindrom - dispozicije sem se lotil (pre)pozno in delal do zadnjega dne, do poznih nočnih ur. Vmes me je nekajkrat prijelo, da bi vse skupaj pustil, dispozicijo in študij. Čisto odveč mi je bila ta birokracija! Saj razumem, za pravo raziskovalno delo se je treba pripraviti (za dobre rezultate) in ugodit birokraciji (za finance), zato je dobrodošlo, da te že faks vsaj malo pripravi na ta način dela, če te pot pelje v to smer. Lahko pa tudi dobiš potrditev, da te to ne zanima. Nismo vsi za akademsko raziskovalno delo, kot tudi niso vsi za študij. Družba pa potrebuje tako poklicno izobražene ljudi, intelektualce, kot akademsko stroko. Važno je, da ugotoviš, kaj je zate - v katerem poklicu lahko najbolj izkoristiš svoje talente in v čem najdeš največ zadovoljstva.

No, nisem obupal na pol poti. Spomnil sem se na to, kar vedno drugim pravim: "Faks ni niti približno najpomembnejša stvar v življenju, je pa trenutno naša velika odgovornost" in Pavčkovo pesem Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca, stisnil zobe in spisal dispozicijo. Oddal sem jo z olajšanjem in mislijo, da se zdaj pa zares podajam v zadnji krog študija. Še to izpitno obdobje in par mesecev za pisanje magistrske, potem pa bo zares dovolj. Zadosti bo seminarskih nalog, predavanj, vaj in izpitnih obdobij. Dovolj je obveznosti, ki jih nosim s sabo domov, da visijo nad mano, mi vzbujajo slabo vest in me morijo. Ne trdim, da bo odslej vse rožnato in vem, da sem mogoče velik optimist, ker (čeprav imam nekaj izkušenj) se ne zavedam, kaj vse pride z 8-urnim delovnikom. Študentsko življenje je v splošnem lahko zelo lepo, a čutim, da moram naprej*. Hvala vsem, ki me podpirate!


* Tako, kot bi morali naprej vsi, ki vlečejo študentska leta in se vpisujejo zaradi statusa. Na žalost je to za nekatere način preživetja, ker ne dobijo zaposlitve, razen preko študentskega dela. A če imaš možnost redne zaposlitve, bodi dovolj pošten do sebe in do države! Ne vpisuj nekaj, kar te sploh ne zanima in ne financiraj študijev, ki so sami sebi namen in preživijo le zaradi vpisov zaradi statusa.