sobota, 5. marec 2016

Enakovrednost in enakopravnost ja, enakost ne

Težko bi spregledal velike plakate, ki nas te dni po Sloveniji obveščajo o neravnovesju zastopanosti moških in žensk na vodilnih položajih v gospodarstvu in pozivajo k podpiranju enakosti. Na prvi pogled hvalevredna poteza, a pomanjkljiva (ne bom trdil zavajajoča) in z zgrešenim izrazoslovjem.

vir slike
Gre za dejansko težavo?
Podatek o zastopanosti posameznega spola na vodilnih mestih je goli statistični podatek, vzet iz konteksta. Lahko nakazuje resnično težavo ali pa tudi ne. Brez dodatnih dejstev ne moremo presoditi ali drži eno ali drugo. Poznati moramo še najmanj naslednje podatke:
  1. koliko kandidatov ženskega in moškega spola se je za delovna mesta sploh potegovalo,
  2. kakšne so bile izkušnje in usposobljenost prijavljenih oseb,
  3. ali so bili enakovredni kandidati pri končni izbiri diskriminirani na podlagi spola.
Zadnja točka je seveda nesprejemljiva. Kadar prihaja do krivic na tem področju, je opozarjanje povsem na mestu. Trdno zagovarjam enakovrednost in enakopravnost žensk in moških. V drugih primerih pa lahko točki 1 in 2 morda pojasnita, zakaj do ravnovesja (ne)upravičeno prihaja. Povsem mogoče je namreč, da se ženske, ki so običajno manj tekmovalne od moških, za vodilna mesta potegujejo v bistveno manjši meri.

Poglejmo (povsem izmišljen) primer. Če je recimo razpisanih 100 delovnih mest in se nanje prijavi 35 žensk in 250 moških (predpostavimo, da jih približno enak delež izpolnjuje pogoje glede izobrazbe in izkušenj), zaposlitev pa dobi 25 žensk in 75 moških, ali lahko govorimo o diskriminaciji? Kaj pa na področjih, kjer je razmerje ravno obrnjeno (vrtci, osnovnošolsko izobraževanje, zdravstvena nega ...)?

Neskladja
Ironično je akcija sponzorirana skozi norveški finančni mehanizem. Poznan je namreč norveški paradoks enako(pravno)sti - v državi, ki že vrsto let vztraja v samem vrhu držav z največjo enakopravnostjo spolov, bi namreč lahko pričakovali tudi ravnovesno zastopanost obeh spolov v različnih poklicih. Zgodilo pa se je ravno nasprotno. Po nekaterih mnenjih zato, ker se lahko v enakopravni družbi vsak posameznik svobodno odloča za tisti poklic, ki mu najbolj ustreza. Izkaže se, da so po naravi nekateri poklici bolj pisani na kožo moškim, drugi pa ženskam. In s tem ni nič narobe! Če si ženske želijo vodilnih položajev in so za to usposobljene, si zaslužijo vso našo podporo, a ne silimo jih nekam, kamor si morda ne želijo!

Skoraj istočasno z omenjenimi plakati, ki ponekod celo z visenjem razglašajo "katastrofalno stanje", sem na internetu zasledil, da se je Slovenija v "enakosti" spolov povzpela na zavidljivo 9 mesto na svetu. Kako gre to skupaj?!

V dokumentu je omenjen napredek na področju zastopanosti žensk v slovenski politiki. Zelo verjetno je to posledica ženskih kvot, ki pa po mojem mnenju predstavljajo medvedjo uslugo. Delež žensk se res poveča, a kvote spodkopavajo verodostojnost tudi tistim, ki so bile izvoljene zaradi svojih sposobnosti in trdega dela.

Enakosti ni
Zmotila me je še neposrečena terminologija. Ministrstvo namreč na plakatu in svojih spletnih straneh dosledno (napačno) uporablja izraz enakost spolov (in s tem, kot nekateri opozarjajo, podpira t.i. teorijo spolov).
Če sta namreč spola enaka, torej med njima ni razlik, je popolnoma vseeno ali si moški ali ženska, in še bolj vseeno je, če je 99,99% moških na vodilnih položajih in nobene ženske. (A. M Poznič - Izprazni, spremeni, zlorabi)

Povsem očitno je namreč, da smo si moški in ženske med seboj različni. Ravno v tem je bogastvo. Lahko in moramo se truditi za enakopravnost in enakovrednost, o enakosti pa nikakor ne moremo govoriti. Kdor tega ne razume in vidi, naj gre prosim še enkrat poslušat biologijo v osnovno šolo. Pika.


Sorodni prispevki: