Enakovrednost in enakopravnost ja, enakost ne

Težko bi spregledal velike plakate, ki nas te dni po Sloveniji obveščajo o neravnovesju zastopanosti moških in žensk na vodilnih položajih v gospodarstvu in pozivajo k podpiranju enakosti. Na prvi pogled hvalevredna poteza, a pomanjkljiva (ne bom trdil zavajajoča) in z zgrešenim izrazoslovjem.

vir slike

Gre za dejansko težavo?
Podatek o zastopanosti posameznega spola na vodilnih mestih je goli statistični podatek, vzet iz konteksta. Lahko nakazuje resnično težavo ali pa tudi ne. Brez dodatnih dejstev ne moremo presoditi ali drži eno ali drugo. Poznati moramo še najmanj naslednje podatke:

1. koliko kandidatov ženskega in moškega spola se je za delovna mesta sploh potegovalo,
2. kakšne so bile izkušnje in usposobljenost prijavljenih oseb,
3. ali so bili enakovredni kandidati pri končni izbiri diskriminirani na podlagi spola.

Zadnja točka je seveda nesprejemljiva. Kadar prihaja do krivic na tem področju, je opozarjanje povsem na mestu. Trdno zagovarjam enakovrednost in enakopravnost žensk in moških. V drugih primerih pa lahko točki 1 in 2 morda pojasnita, zakaj do ravnovesja (ne)upravičeno prihaja. Povsem mogoče je namreč, da se ženske, ki so običajno manj tekmovalne od moških, za vodilna mesta potegujejo v bistveno manjši meri.

Poglejmo (povsem izmišljen) primer. Če je recimo razpisanih 100 delovnih mest in se nanje prijavi 35 žensk in 250 moških (predpostavimo, da jih približno enak delež izpolnjuje pogoje glede izobrazbe in izkušenj), zaposlitev pa dobi 25 žensk in 75 moških, ali lahko govorimo o diskriminaciji? Kaj pa na področjih, kjer je razmerje ravno obrnjeno (vrtci, osnovnošolsko izobraževanje, zdravstvena nega ...)?

Neskladja
Ironično je akcija sponzorirana skozi norveški finančni mehanizem. Poznan je namreč norveški paradoks enako(pravno)sti - v državi, ki že vrsto let vztraja v samem vrhu držav z največjo enakopravnostjo spolov, bi namreč lahko pričakovali tudi ravnovesno zastopanost obeh spolov v različnih poklicih. Zgodilo pa se je ravno nasprotno. Po nekaterih mnenjih zato, ker se lahko v enakopravni družbi vsak posameznik svobodno odloča za tisti poklic, ki mu najbolj ustreza. Izkaže se, da so po naravi nekateri poklici bolj pisani na kožo moškim, drugi pa ženskam. In s tem ni nič narobe! Če si ženske želijo vodilnih položajev in so za to usposobljene, si zaslužijo vso našo podporo, a ne silimo jih nekam, kamor si morda ne želijo!

Skoraj istočasno z omenjenimi plakati, ki ponekod celo z visenjem razglašajo "katastrofalno stanje", sem na internetu zasledil, da se je Slovenija v "enakosti" spolov povzpela na zavidljivo 9 mesto na svetu. Kako gre to skupaj?!

These are the world's most gender equal countries https://t.co/z50LlGkYT6 #gendergap pic.twitter.com/3fzyJPasgs

— World Economic Forum (@wef) February 20, 2016

V dokumentu je omenjen napredek na področju zastopanosti žensk v slovenski politiki. Zelo verjetno je to posledica ženskih kvot, ki pa po mojem mnenju predstavljajo medvedjo uslugo. Delež žensk se res poveča, a kvote spodkopavajo verodostojnost tudi tistim, ki so bile izvoljene zaradi svojih sposobnosti in trdega dela.

Enakosti ni
Zmotila me je še neposrečena terminologija. Ministrstvo namreč na plakatu in svojih spletnih straneh dosledno (napačno) uporablja izraz enakost spolov (in s tem, kot nekateri opozarjajo, podpira t.i. teorijo spolov).

Če sta namreč spola enaka, torej med njima ni razlik, je popolnoma vseeno ali si moški ali ženska, in še bolj vseeno je, če je 99,99% moških na vodilnih položajih in nobene ženske. (A. M Poznič - Izprazni, spremeni, zlorabi)

Povsem očitno je namreč, da smo si moški in ženske med seboj različni. Ravno v tem je bogastvo. Lahko in moramo se truditi za enakopravnost in enakovrednost, o enakosti pa nikakor ne moremo govoriti. Kdor tega ne razume in vidi, naj gre prosim še enkrat poslušat biologijo v osnovno šolo. Pika.


Sorodni prispevki:

• Paradoks enako(pravno)sti
• Oda krilu
• Oda (ženski) 
• Dr. Gregor Majdič: Smo moški in ženske res enaki?
• Lucija Čakš: Ženske, postavimo se za pravice moških in njihovo enakopravnost!

Filmski kotiček 5 (slovenska scena)

Na novoletni dan so na TV predvajali slovensko mladinsko uspešnico Gremo mi po svoje. Moram povedat, da sem bil prijetno presenečen nad kakovostnimi posnetki in da me je film nasmejal. Pohvalil bi še govor, ki ni sterilen knjižni jezik in ni očitno nadležna ljubljanščina (ki jo še na državnem radiju in televiziji uporabljajo novinarji, slepo misleč, da uporabljajo slovenščino), ampak nemoteča pogovorna slovenščina. Se pa tudi jaz sprašujem, ali film ne dela sramote tabornikom, oziroma si taborniki sami delajo sramoto v primerjavi s skavti? Za samo zgodbo tudi ni bilo nič usodnega, če bi izpustili budistično navdihnjenega dedka in razkazovanje jošk. Aja, pravite, da potem ne bi mogli v napovedniku vabiti z "erotiko" in bi film prišlo gledat manj ljudi?!

Ob filmu Traktor, ljubezen in rock'n'roll (scenarij po knjigi Ferija Lainščka - Vankoštanc) sem se spomnil na misel, da (naj)boljše slovenske filme snema Bosanec. :) Prizori iz filma so poželi veliko smeha. Še posebej prvi del, ko se stvari odvijajo hitro, je zelo zabaven. Tudi tukaj mi je bila všeč uporaba jezika oziroma prekmurskega narečja. Podnapisi so mestoma prišli prav, bi jih pa lahko tudi izpustili, da bi se ljudje malo potrudili z razumevanjem tega zanimivega narečja. V drugem delu se tempo na žalost umiri in tudi film postaja bolj resen in vnese par nelogičnosti: recimo kovača s švohcenimi rokami in otroka, ki kar noče rasti in še po več mesecih obzirno skrbi za vitkost nosečnice. Pa naj še kdo reče, da se v filmu vse odvija hitro! :)

Še misel iz napovednika filma Izlet:

Če si proti Cerkvi, si 'razsvetljen',
če si študent, ki meče granitne kocke na parlament, si 'upornik',
vse ti sme it na k..., samo cigani in pedri ne.

O kakovosti filma ne morem sodit, misel pa nazorno opisuje stanje slovenske družbe. Žal.

Uporabno, a frustrirajoče

Uporabniška izkušnja nekajdnevne uporabe ljubljanskega sistema Bicikelj.

Dostopnost
Središče Ljubljane je dobro pokrito s postajališči. Problem nastopi, ko se iz središča nekoliko oddaljiš. Tam postajališč (še) ni. Nerazumljivo se mi na primer zdi, da se iz P+R parkirišča Dolgi most v center ne moreš pripeljati z Bicikljom. Prosta kolesa in parkirna mesta se načeloma vedno dobi, je pa možno, da nekoliko iz mestnega središča, zaradi dnevnih migracij, dopoldne ne dobiš kolesa, zvečer pa ne prostega parkirišča.

Enostavnost
Uporaba je enostavna in se je hitro navadiš. Približaš Urbano, vneseš PIN, izbereš kolo. Se pelješ. Kolo po uporabi vrneš na (drugem ali istem) postajališču s prostimi mesti.

vir slike: siol.net

Uporabnost
Svoje poslanstvo - prepeljati uporabnika od točke A do B - sistem uspešno izpolnjuje. To še še posebej velja, ko sta začetek in cilj v bližini postajališča, ali ko je v eni uri mogoče postoriti opravke in kolo spet pripeljati nazaj. Kolo je pri postankih mogoče zakleniti.

(Ne)udobje
Bicikelj je razmeroma ojačano in težko kolo. Verjetno je to dobro za zaščito pred tatovi, vandali in slabim vremenom, žal pa nerodno za uporabnika (prestavljanje, parkiranje, tudi zavijanje). Velik sedež ni garancija za udobno sedenje. Manjka menjalnik: za klance, podvoze, predvsem pa za vožnjo po ravnini. Hitro namreč vrtiš v prazno.

(Ne)zadovoljstvo
Še najbolj moti odsotnost zadnje zavorne ročke oziroma njena nerodna zamenjava - zaviranje s pedali. Je komu torpedo dejansko všeč?! Ok, med vožnjo se preživi. Huje je pri speljevanju, še posebej, če si tako kot jaz navajen vedno začeti na isto nogo, po potrebi zavrtet pedal nazaj ... Grr! Večkrat se mi je zgodilo, da sem pri speljevanju nehote zavrl in se ustavil. Enkrat prav nerodno na križišču pred avtomobilom. Najbrž se tudi na to lastnost navadiš, a enostavno nimam volje se s tem ubadat in ves čas v strahu razmišljat, da ne bi zavrtel vzvratno.

Vrednost glede na ceno
Za ceno 3€/leto (če koristimo samo brezplačne prve ure), kljub vsemu dobiš veliko. Koliko je cena običajnega rent-a-bike?

Rezultat
Pohvalno je, da sistem spodbuja kolesarjenje. Po mojih izkušnjah je zadeva uporabna, a uporaba kolesa frustrirajoča. Najbrž bom občasno zadevo koristil, če pa se bo le dalo, bom še naprej rajši uporabljal moje kwlo. Vožnja z njim je v primerjavi z Bicikljom pravi užitek in balzam! :)


*Pred prvo uporabo sistema se je potrebno registrirati preko interneta. Registracija je možna tudi, če nimaš kreditne kartice (Visa Electron to ni!), a se potem stvar nekoliko zakomplicira. Pri prvi uporabi je treba račun še aktivirati in ga povezati z Urbano, nato pa je uporaba kmalu rutinska.

Koliko kalorij ima denar?

Globalni kapitalistični finančni sistem se mi vedno bolj upira. Zakaj?

Denar nima veze z realnostjo. Večinoma so to le številke v podatkovnih bazah. Baje tudi že dolgo ni več vezan na rezerve zlata, ki jih ima država.

Sistem je nestabilen. Na enem koncu nekaj zaškripa, po celem svetu so izgube v milijonih. Dodatno neki Povprečneži in Reveži s svojimi kvalitativnimi ocenami odločajo, ali bodo naslednje dni na borzah izgube ali dobički. Samo popraviš A v + ali obratno, pa je.

Borze vodijo algoritmi. Tisti, pri koritu. Hočeš postati vpliven na borzi? Študiraj matematiko in programiranje. Trgovanje namreč poteka v mikrosekundah in poleg prideš samo, če imaš dobre algoritme, hitro internetno povezavo in strežnike dovolj blizu borze.

Denar se ustvarja iz nič. Primer: bogatenje na račun preprodaje delnic in trgovanje z valutami. Kaj pri tem ustvariš?!

Sistem deluje le ob predpostavki nenehne, brezkončne rasti. Stabilnost ne obstaja. Če se rast ustavi, nastopi kriza. Ko se rast obrne v upad, gre vse vrtoglavo navzdol. Kako že pravi agent Smith? "Samo še ena vrsta na tem planetu deluje tako, da se širi, dokler vsega ne uniči. Virusi!" (vir)

Pa še bi se našlo.

Po eni strani niti ne bi bilo slabo, če bi se stvar dokončno sesula. Potem bi se videlo, kdo zna preživeti s svojim delom, kdo je "kmet" in koliko kalorij ima denar.

Um in pogum, a brez duše

Globoko sem razočaran nad državno proslavo pred dnevom državnosti.

Prioritete (prvo razočaranje)
Priložnost proslave je bila krasna priložnost za otvoritev prenovljenega Kongresnega trga in parka Zvezda. A le zakaj so morali vse zelenice obkrožit s trakovi? Je nedotakljivost trave res več vredna kot to, da bi ljudje lahko prišli bližje prizorišču in bolj občutili vzdušje? Ob ne ravno vrhunskemu ozvočenju smo bili tisti sredi parka že precej odrinjeni od dogajanja. To se je zelo čutilo na vzdušju - ljudje so razgrabili zastavice, a redko kdo je z njimi mahal.

Um (no, recimo)
Uradni del se je vlekel. Saj razumem: pride četa, pa orkester, pa zastavonoše, pa predstavniki oblasti, gostje, sledi slavnostni govor ... a zakaj je treba toliko čakanja vmes?! Himno, ki bi morala biti en od vrhuncev, pri katerem bi sodelovali vsi, pa zaigrajo tako - zgolj mimogrede, brez napovedi in končajo skoraj prej kot ljudje dobro ustanejo.

Pogum
Kulturni program je bilo eno samo šopanje, divjost, izmenjevanje besede in glasbenih točk. Umetniška izvedba je bila vrhunska, tu ni kaj očitati. Tudi igra barv in osvetlitev sta bili zanimivi. A kaj ima visoka umetnost, ki jo ljudje komaj razumejo, tango, olimpijski ogenj in nekakšno afriško petje povezave s Slovenijo?! Brez problema bi ta kulturni program izvedli na katerikoli proslavi v poljubni državi.

Telo
Za konec so temo spremenili na šport. Kot za vsak slučaj - da bo vsaj to vsem všeč - na športnike smo seveda vsi ponosni. Citiranje Nejca Zaplotnika: "obsojen sem na pot," pa se mi je zdelo skoraj zloraba njegovih besed. Iz njegove knjige Pot se čuti izredno romantično dušo. Iz govornikovih ust pa ... trdost, jeza?!

Duše pa nikjer
Je kdo ob vsem tem začutil slovensko dušo, njeno pesem? Jaz je nisem.