sreda, 23. september 2009

Observatorij

Konec avgusta smo s prijatelji obiskali observatorij pri Črnem vrhu. Observatorij upravlja skupina ljubiteljev astronomije, večinoma strokovnjaki na področjih od fizike do računalništva. Rezultat naveze strokovnega znanja in ljubiteljske zagnanosti je zelo zmogljiv, skoraj povsem avtomatski in na daljavo upravljan sistem, ki vsako jasno noč s 60-cm Cichocki teleskopom slika nebo in išče asteroide ter komete v našem osončju. Po odkritjih so najuspešnejši observatorij v Sloveniji. Odkrili so kopico asteroidov in prvi komet odkrit iz Slovenije - po odkritelju poimenovan komet Matičič.

Gospod Herman Mikuž nam je prijazno razkazal observatorij, razložil s čim se ukvarjajo in kako delujejo. Videli smo njihov glavni teleskop v akciji, nato pa se skozi manjši teleskop najprej zazrli v Luno. Pri različnih povečavah smo na edinem Zemljinem naravnem satelitu opazovali kraterje in daljše sence na področju kjer je vstajalo sonce. Ko smo se nagledali Lune, smo teleskop usmerili proti Jupitru. Pri 200x optični povečavi se je že lepo videlo črte na tem plinastem orjaku, občutek sem imel, da vidim Veliko rdečo pego, poleg tega se je videlo tudi tri Jupitrove lune (najverjetneje tri od štirih največjih lun, ki jih je odkril že Galilei). Zares zanimivo. Pa vendar je najlepše še sledilo.

Teleskop smo usmerili v kroglasto zvezdno kopico M13. Vse kar lahko rečem je samo: WAU! Z odprtimi usti sem občudoval čudovit pogled na razsute zvezdice. Zakon! Na mojo željo smo poiskali še galaksijo v Andromedi, ki pa me je razočarala. Ne vem, mogoče sem imel samo jaz probleme, ampak iz tistega koščka neba mi res ni uspelo razbrat galaksije, še manj dveh galaksij (poleg Andromede je še ena manjša). Za konec nas je gospod Herman, ki je vseskozi z izredno zagnanostjo razlagal in prijazno odgovarjal na naša vprašanja, odpeljal v nadzorno sobo, kjer smo preko računalnika teleskopu ukazali slikanje omenjene galaksije. Na žalost se je nebo med našim obiskom že pošteno pooblačilo, zato rezultat ni bil ravno najboljši. Za občutek pa vseeno je (slika je negativ):


Bilo je res zanimivo in vredno še kdaj ponoviti. Aja, fotografiranje s flešem je bilo prepovedano, ker bi zmotilo delo observatorija, stativa pa (še vedno) nimam, zato na žalost pomanjkanje slik.

Ni komentarjev: