Danes sem bil naročen na precej rutinsko testiranje, ki se opravlja v okviru fizioterapije. Namesto rutinskega postopka pa sem bil deležen družbe mladih študentk in študenta fizioterapije ter posledično izdatne pozornosti in razlage postopkov. Z veseljem sem se prepustil v obravnavo, odgovarjal na vprašanja, kaj vprašal, poslušal razlago in se občasno muzal ob prisrčni študentski neodločnosti. Od strani je dogajanje prijazno usmerjala njihova profesorica, kdaj pa kdaj preverila njihovo znanje in jih res z ljubeznijo poučevala o umetnosti njihovega poklica. Jim kar zavidam za tako profesorico.
Navaden pregled se je tako razvil v prijetno druženje. Zame je bilo zanimivo, profesorica se mi kar ni nehala zahvaljevat za aktivno sodelovanje, pa tudi študenti so, po izrazih na obrazih sodeč, dobili precej zanimiv študijski primerek.
A ni čudovito, kako nas včasih preproste stvari razveselijo in popestrijo dan?
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar