Uživanje, nevarnost in izbirčnost

Odkar imam v najemu prijetno garsonjero, v tem zelo uživam. Načeloma sem se vedno znal prilagoditi cimrskemu življenju (mogoče bil nekoliko siten glede ohranjanja reda), vseeno pa sem se z veseljem najprej preselil v svojo sobo, nato pa par let sanjaril o stanovanju samo zase. Enostavno imam že toliko svoj ritem, svoje navade in način življenja, da se mi enostavno ne da več ubadati z razporedi čiščenja, preganjanjem meni še vedno nerazumljivo nemarnih sostanovalk (fantje smo zmeraj bolj redno čistili!), ugibanju, ali koga motiš, ko poslušaš glasbo, ob poljubni nočni uri prideš domov ali dobiš obisk ... Ko imaš enkrat svoj mir, stanovanje čisto in urejeno ravno tako kot si želiš, predvsem pa dragocen kotiček sveta, kjer si lahko 100% to kar si, z vso svobodo izražanja in (ne)oblačenja vred, je težko sploh pomisliti, da bi šel nazaj.

Priporočam: 9 razlogov, zakaj je živeti sam ena najboljših stvari ☺

Zadovoljstvo s svojim kotičkom blagodejno vpliva tudi na splošno razpoloženje in to, kako se počutiš v svoji koži. Posledično učinkuje na to, kakšno energijo izžarevaš navzven.

Kadar zaupamo vase in z optimizmom gledamo na svet, sijemo tudi navzven. Ne glede na našo zunanjost, si upam trditi, da smo takrat privlačnejši. (Lepota je v nas)

Ljudje to nehote opazimo. In nas privlači. Obstaja torej stvarna nevarnost, da nastane resno povpraševanje po - meni!☺ Da se bodo našle osebe, ki jih bo tako zamikalo to zadovoljstvo, da bodo hotele na vsak način to "uničiti" - postati del njega. Ampak ne dam se kar tako! Katera koli bo želela to spremeniti, se bo morala zelo potruditi oziroma dokazati, da je tega vredna. Odlično namreč menjam samo za najboljše.

P. S. Osnutek te objave sem pripravil že zelo dolgo nazaj, a zapisa iz neznanega razloga nisem objavil. Na srečo navedeno še vedno (oziroma še bolj) drži, zato bom ta zapis iz naftalina z veseljem uporabil za prebijanje ledu po res dolgem mrtvilu na mojem blogu.

Potepanja

Preden se prepustimo poletju, še nekaj utrinkov iz pomladanskih potepanj po Sloveniji.

Včasih se stvari preprosto poklopijo. Se zgodi, da imaš dovolj časa, avto na razpolago, zdravje se drži, v sebi pa že dolgo nosiš željo po spoznavanju lepot domovine, ki jo kljub majhnosti še premalo poznamo ... Edini logični korak: potepanja!

Odkril sem nekaj res lepih kotičkov in igrivih stranskih cest. Nekajkrat sem se dogovoril za družbo, večkrat pa šel kar sam. In prav tako - morda celo ravno zaradi tega - užival. Dejansko mi je povsem ustrezalo, da sem ubral svoj tempo, se sproti odločal, občutil svobodo, zadovoljstvo v tem, da si sam. Seveda pa marsikatero pot z veseljem ponovim v pravi družbi.