Dragi moj sveti angel

Iskrena hvala za tvoje dosedanje odlično opravljeno delo! Najbrž se niti približno ne zavedam, kolikokrat si posredoval, me rešil iz nevarnih okoliščin ali me usmeril na pravo pot. A že tisti dogodki, ki se jih zavedam, me navdajajo s hvaležnostjo: potovanja na drugi konec sveta, vsakodnevna vožnja, ki jo prepogosto jemljem za samoumevno; kočljive situacije, iz katerih sem odnesel celo kožo ... In to je samo ena plat zgodbe. Vedno bolj se zavedam tudi pomoči v duhovnem boju, odločitvah. Zato te iskreno prosim, da ne zaspiš na lovorikah, in še odločnejše molim: "Varuj me in vodi me!" Amen.

PS. Če obvladaš tudi obrambo pred virusi, je zdaj pravi čas, da pokažeš svoje veščine. V nasprotnem primeru pa, zdaj ko imaš tudi ti veš časa, izkoristi za kakšen šnelkurs. ;)

Kako daleč so nebesa?

Današnje zimsko mrzlo vreme je z znanstvenega in teološkega vidika pravzaprav dobrodošlo. Končno lahko namreč izračunamo, kako daleč so nebesa! Poglejmo.

Predpostavimo, da:

• smo za sneg najbolj goreče molili dan pred božičem,
• prošnje potujejo s svetlobno hitrostjo 299.792.458 m/s,
• je Bog (glede na količino snega) prošnje za white christmas uslišal danes,
• se božja odločitev uresniči hipoma (ne potrebuje časa za "potovanje" nazaj).

Od 24. decembra do danes je minilo 125 dni, kar znese 10.800.000 sekund. Po formuli x = v ✕ t lahko torej ugotovimo, da je do nebes 3.237.758.546.400 km. Zdaj veste!☺️

Uživanje, nevarnost in izbirčnost

Odkar imam v najemu prijetno garsonjero, v tem zelo uživam. Načeloma sem se vedno znal prilagoditi cimrskemu življenju (mogoče bil nekoliko siten glede ohranjanja reda), vseeno pa sem se z veseljem najprej preselil v svojo sobo, nato pa par let sanjaril o stanovanju samo zase. Enostavno imam že toliko svoj ritem, svoje navade in način življenja, da se mi enostavno ne da več ubadati z razporedi čiščenja, preganjanjem meni še vedno nerazumljivo nemarnih sostanovalk (fantje smo zmeraj bolj redno čistili!), ugibanju, ali koga motiš, ko poslušaš glasbo, ob poljubni nočni uri prideš domov ali dobiš obisk ... Ko imaš enkrat svoj mir, stanovanje čisto in urejeno ravno tako kot si želiš, predvsem pa dragocen kotiček sveta, kjer si lahko 100% to kar si, z vso svobodo izražanja in (ne)oblačenja vred, je težko sploh pomisliti, da bi šel nazaj.

Priporočam: 9 razlogov, zakaj je živeti sam ena najboljših stvari ☺

Zadovoljstvo s svojim kotičkom blagodejno vpliva tudi na splošno razpoloženje in to, kako se počutiš v svoji koži. Posledično učinkuje na to, kakšno energijo izžarevaš navzven.

Kadar zaupamo vase in z optimizmom gledamo na svet, sijemo tudi navzven. Ne glede na našo zunanjost, si upam trditi, da smo takrat privlačnejši. (Lepota je v nas)

Ljudje to nehote opazimo. In nas privlači. Obstaja torej stvarna nevarnost, da nastane resno povpraševanje po - meni!☺ Da se bodo našle osebe, ki jih bo tako zamikalo to zadovoljstvo, da bodo hotele na vsak način to "uničiti" - postati del njega. Ampak ne dam se kar tako! Katera koli bo želela to spremeniti, se bo morala zelo potruditi oziroma dokazati, da je tega vredna. Odlično namreč menjam samo za najboljše.

P. S. Osnutek te objave sem pripravil že zelo dolgo nazaj, a zapisa iz neznanega razloga nisem objavil. Na srečo navedeno še vedno (oziroma še bolj) drži, zato bom ta zapis iz naftalina z veseljem uporabil za prebijanje ledu po res dolgem mrtvilu na mojem blogu.

Ljubljan'ca je smrdljiva reka / Vse kokoši so znorele

Preden utonejo v pozabo, objavljam dve pesmi, ki jih je prepevala naša nona.

Ena šaljiva o Ljubljanici:

Ljubljan'ca je smrdljiva reka,
dvajset let že kar smrdi.
Notri je zalega dreka
in vseh drugih svinjarij.

Treba ni, treba ni
čez Ljubljan'co mostov tri!
Saj bi vsi, saj bi vsi,
saj bi vsi čez en'ga lahk' prišli!

Na himno fašistične Italije pa so še kot otroci peli:

Vse kokoši so znorele,
so zgubile petelina
in zato so izvolile
za gospodarja Mussolina.

Bonton straniščne deske

Verjetno je že vsak moški doživel jezo ženske nad "nemogočimi dedci", ki ne znajo spuščati deske na straniščni školjki. Za čistočo/higieno običajno* bolj občutljiv spol, ki školjko vedno uporablja s spuščeno desko, je namreč logično, da je deska (razen ob čiščenju) spuščena in se je ni potrebno dotikati z rokami. Seveda hkrati ne sme biti poscana, zato jo mora moški pred opravljanjem male potrebe dvigniti in na koncu spustiti. Ali pa naj sede, vsaj ne bo spricalo po celem stranišču!

Po drugi strani tudi moški nismo pretirani ljubitelji prijemanja deske, zato jo seveda (z izjemo nemarnežev) na začetku dvignemo, na koncu pa ... ne vedno. Ob dejstvu, da je opravljanje male potrebe pogostejše od velike, se marsikomu zdi nepotrebno spuščati desko, ker jo bo moral itak takoj naslednjič spet dvigniti. Tudi s stališča sorazmernosti bi lahko rekli: če lahko moški dvigne desko, tudi ženske ne bo konec, če jo spusti.

Preden zapademo v dokazovanje vsak svojega prav, predlagam rešitev - "bonton straniščne školjke," zbran v preglednici (deloma sva ga že pred časom premlevala s prijateljem).

	Moški	Ženske
Samsko stanovanje	Delaj kakor hočeš. Razen ko pričakuješ žensko družbo. Spuščena (in čista) deska je lahko prijetna pozornost.	Uživaj!
Stanovanje s sostanovalci istega spola	No rules. Razen, ko pričakujete žensko družbo. Glej zgornji primer.	No men, no cry.
Stanovanje z vsaj enim sostanovalcem drugega spola	Spuščaj desko. Ne bo te konec, ženske pa ti bodo hvaležne	Prosi moške naj desko spuščajo. Če jo, bodi hvaležna. Če jo včasih pozabijo, potrpi. Če so leni in nemarni, jih naderi. Imaš moje dovoljenje.
Javno stranišče - moško	Desko vedno pusti dvignjeno. S tem se verjetnost, da bo v trenutku, ko jo dejansko potrebuješ, čista, bistveno poveča.**	Brez godrnjanja desko spusti. (Si na tujem ozemlju, se spomniš?) Po uporabi desko dvigni. S tem se verjetnost, da bo v trenutku, ko jo boš spet potrebovala, čista, bistveno poveča.**
Javno stranišče - žensko	Kaj počneš tukaj?! Ven!	Upaj, da je čisto. ;)

Bo šlo? :)

Glej tudi: Muloti lulajo in Je moško lulanje glasnejše od ženskega?

* O tem bi se dalo še debatirati. V obeh prejšnjih stanovanjih smo bili fantje vedno bolj skrbni glede čistoče kot ženske. Poleg tega sem že večkrat slišal ženske govoriti, da v lokalih raje hodijo na moško stranišče, ker je - čistejše!

** Pojasnilo za ženske: kljub pisoarjem je včasih dosti prijetneje tudi ob mali potrebi zaviti v zasebni kotiček.

Izginil je kot ...

Pod roke mi je prišel star izvod gimnazijske revije. Kar nasmejalo me je, ko sem med rubriko "Taresnične" ponovno odkril to zgodbo:

Kocka je pada ali izginil je kot ...

Včasih, davno, ko so profesorji še napovedovali spraševanje, se je utrnil ta prizor. Bilo je nekega megleno-deževnega, predvsem pa mračnega petka.¹ Dijaki so bili napovedani le 4 dni pred sodnim dnem, po zakonu pa bi morali biti napovedani najmanj 7 dni [vna]prej. Slednje so seveda izvedeli prepozno, kar ni nič novega za naš šolski sistem. Zgodba se je zapletla in razpletla nekako tako:

A ... profesorica [zgodovine]
B ... Jakob
() ... vsevedni pripovedovalec
C ... glas iz razreda²

A: No, Jakob, pridi k tabli!
B: Profesor'ca, vi ste nas napovjdla samo 4 dni prej, bi nas mogli 7 dni prej, zato zdej ne moremo bit prašani!
A: Tisto je bilo sklenjeno šele tisti dan na konferenci popoldne. No, pridi!
(Če ne gre zlepa, gre pa zgrda.)
B: Ne, ne grem k tabli!
A: Potem ti pa dam 1!
(Naš junak je že precej zafrustriran.)
B: Nimaste pravice!
A: Kako, če sem te najavila!
B: Ne, jst ne bom pršu, jst kar grem!
(Naš junak vstane in se približa vratom.)
A: Kaj si ti misliš!?
B: Ben, jst grem!
C: Kocka je padla!
(Junak odpre vrata, zapusti razred in jih nato "vljudno" zapre.
Profesorica zre v zaprta vrata z odprtimi usti.)

Zapisala: K. M. in M. D.

¹ mislim, da je bil v resnici torek, po petkovi konferenci
² znan po svojih humornih vložkih

Roka pravice

Še zadnji bzzz ...
in PLOSK!
Kri se razlije.
Obsodba je prehitela dokaze.
Ni pravne države za napite komarje.

Pričakovanje

Če si nečesa res želiš, stremi vse stvarstvo k temu, da bi se ti sanje uresničile. (P. Coelho, Alkimist)

Zadnjič sem se moral prav smejati. Na obisku je bila naša še ne polnoletna sestrična v drugem kolenu. Ker se punca navdušuje nad fotografiranjem, sem ji v roko potisnil moj fotoaparat in smo šli z nonotom na sprehod po vasi. Vse lepo in prav, dokler nas nista dva vaška mulota začela spraševati, če je ona moja punca (ko ju je začela slikati, sta se sicer hitro skrila), čez par metrov pa so z velikim zanimanjem isto vprašali še sosedje. Seveda je sledilo pojasnilo o sorodstvenih vezeh. No, pa tudi - sej je lepa pupa, ma se vam ne zdi malo premlada? ;-)

Vsekakor jim nisem zameril vprašanja. Prav z veseljem bi svojo izbranko popeljal po poteh, da bi spoznala kraje in ljudi, ki so del mojega življenja. Vem, da bi se veselili skupaj z mano. Je bilo lepo čutit iskrico veselja v njihovih očeh, čeprav le za hip, preden ga je ugasnilo golo dejstvo. Kot da bi se podzavestno moje čakanje preneslo še na druge ...

Pet do tričetrt na sedmi evro

Si predstavljate, da bi v trgovini ali v gostilni pri izstavitvi računa slišali zgornji stavek? Nenavadno? Zakomplicirano? Čudno? Nelogično? Vzame kar nekaj časa za preračunat? Gotovo bi, nasprotno, pri stavku "6 evrov in 70 centov stotinov" takoj vedeli, koliko je treba plačati. Zakaj torej še vedno vztrajaš pri podobno nesmiselnih in kompliciranih stavkih, ko gre za uro?!

No, pa dajmo enkrat za vselej razčistit, zakaj je primorski pogovor o uri dosti bolj razumljiv, kot ta, ki je virusno razširjen po Sloveniji.

Matematični vidik
Primarna računska operacija je seštevanje. Odštevanje je nadgradnja seštevanja z negativnimi vrednostmi, za kar je običajno potrebno več napora in časa. V primorski verziji je precej manj operacij odštevanja, zato je enostavnejše razumljivo.

Semantični vidik
Poglejmo semantično razčlenitev nekaterih pogostih izrazov. Pri tem upoštevamo pravila vrstnega reda računskih operacij ter mednarodni dogovor, da je ena ura sestavljena iz 60 minut.

9:05 | devet in pet minut → devetim uram prištejemo 5 minut → 9:05
2:30 | pol treh → tri ure razdelimo na pol → 1:30
3:45 | tričetrt na štiri → na štiri ure dodamo tri četrtine ure → 4:45
4:15 | četrt na pet → na pet ur dodamo četrt ure → petim uram prištejemo četrt ure → 5:15
7:20 | deset do pol osem → osem ur razdelimo na pol in odštejemo 10 minut → ... → 3:50
10:40 | pet do tričetrt na enajsto → na enajst ur dodamo tri četrtine ure in odštejemo pet minut → 11:40

9:05 | devet in pet minut → devetim uram prištejemo 5 minut → 9:05
2:30 | dve in pol → dvem uram prištejemo pol ure → 2:30
3:45 | četrt do štirih → do štirih ur manjka četrt ure → od štirih ur odštejemo četrt ure → 3:45
 (ali) | tri tričetrt → trem uram prištejemo tričetrt ure → 3:45
4:15 | petnajst / četrt čez štiri → štirim uram prištejemo petnajst minut / četrt ure → 4:15
7:20 | sedma dvajset → 7:20
10:40 | deseta štirideset → 10:40
  (ali) | dvajset do enajstih → enajstim uram odštejemo dvajset minut → 10:40

Dodaten komentar ni potreben.

Psihološki vidik
Nenazadnje, ko že jamramo, da čas hitro beži ... Ali ni še bolj pesimistično gledat, da je le še pol ure do naslednje polne ure, kot da je minilo pol ure od prejšnje? :)

Kraj počitka

Med opravilom slačenja sjrka¹ nono potoži, da ga boli hrbet in reče:
- Razmišljam, kje bi bilo najboljše?
  Najbrž na žegnu². Tam vsak dobi svoj prostor, pa vsi molijo za tebe.
Se posmeje in doda:
- Včasih mi pride kakšna pametna.

:)

¹ sjrk = koruza

² žegn = pokopališče

Kar te ne ubije, te okrepi

:)

Rezidenca Goli otok

Skupina blokovskih sosedov me je pooblastila, da v njihovem imenu objavim naslednje obvestilo:

~ ~ ~ ~ ~ ~ ~

S koncem marca smo končno požagali moteča drevesa ob bloku in parkirišču. Ta ukrep je bil nujno potreben na poti do uresničitve vizije - poimenovanja naše častitljive stanovanjske hiše z nazivom Rezidenca Goli otok.

Pri nas ne maramo dreves, ker:

• proizvajajo kisik, ki ga že vrsto let mukoma z neutrudnim dihanjem poskušamo porabiti,
• delajo senco, mi pa želimo tudi v poletni vročini imeti avto prijetno ogret,
• s cvetenjem onesnažujejo asfaltne, betonske in okenske površine,
• v njih prebivajo ptice, ki s čivkanjem motijo gledanje telenovel,
• so drevesa sestavni del gozda, mi pa nočemo živeti v divjini, ampak ohranjati prelepo urbano malomeščansko okolje.

Vaši najljubši sosedje.

~ ~ ~ ~ ~ ~ ~

ps: Idejo mi je dala soseda, ki se z odločitvijo očitno ni strinjala in je po žaganju dreves izjavila, da je okolica kot Goli otok.

Avto vs. kolo vs. hoja

Je moško lulanje glasnejše od ženskega?

Naslov raziskovalnega dela
Vpliv različnih dejavnikov na glasnost človeškega izločanja urina

Področje raziskave
Raziskava sega na področje človeške anatomije, akustike in medčloveških odnosov

Opredelitev raziskovalnega problema, namena in ciljev
Ena izmed bistvenih lastnosti živih bitij je prehranjevanje in s tem neločljivo povezano izločanje. Kot naraven proces življenja izločanje težko označimo kot nemoralno, kljub temu je javni pogovor v nemedicinski družbi o tem nezaželen. Še več, tudi širjenje zvokov izločanja je družbeno nesprejemljivo. Problem je zlasti pereč v starejših večstanovanjskih stavbah s slabo zvočno izolacijo, kjer se je v zadnjem času v ospredje postavilo vprašanje glasnosti izločanja vode (t.i. lulanja) pri mlajših predstavnikih moškega spola (t.i. mulotih). [poglej vir]

Glavni namen raziskave je ugotoviti vpliv različnih dejavnikov na glasnost človeškega izločanja urina, s posebnim poudarkom na iskanju razlik med spoloma. Z znanstveno utemeljenimi napotki za preprečevanje nastanka preglasnih zvokov izločanja želimo izboljšati vsakdanje sosedske odnose.

Cilji raziskave so:

• urediti raziskovalno okolje, v katerem se bodo testni subjekti počutili domače in tako izločali na čim bolj običajen način,
• izmeriti objektivno glasnost (jakost zvoka) izločanja pri različnih dejavnikih,
• upoštevati subjektivne ocene glasnosti izločanja,
• podati vzgojne napotke za čim bolj uvidevno uriniranje.

Delovne hipoteze
V raziskavi predpostavimo:

• da na glasnost izločanja vplivata relativna višina in naklon iz katerih tekočino izločamo,
• da izbira opreme in materialov v toaletnih prostorih vpliva na akustiko in širjenje zvoka,
• da je subjektivna kritična meja motečega v korelaciji s starostjo sosedov.

Dosedanje raziskave
[...]

Metode dela
Testni subjekti bodo pod nadzorom vnašali vodo v telo in nato po skrbno določenem mešanem zaporedju pri različnih opazovanih dejavnikih v sanitarnih prostorih izločali tekočino. Dogajanje bomo posneli s kvalitetnimi mikrofoni, postavljenimi v različnih prostorih stanovanjske zgradbe. Objektivno jakost zvoka bomo določili s pomočjo računalniškega procesiranja signalov, subjektivno oceno motečega zvoka pa določili na podlagi anketnih vprašalnikov, ki jih bo izpolnila druga, izolirana skupina testnih oseb. Sledila bo primerjalna analiza rezultatov.

Prispevek k stroki
Raziskava bo pripomogla k detabuizaciji naravnega procesa izločanja in spodbudila raziskave na zanimivem interdisciplinarnem področju medicine, fizike in sociologije.


Pa naj še kdo reče, da nas na faksu niso ničesar naučili ...

Erazmus

Minilo je že dovolj časa, da se ne bo noben počutil ogroženega, ko bo to bral. :)

Pri nas doma so nas vzgajali k temu, da je lepo, če obiskuješ starejše, osamljene in ljudi, ki potrebujejo pomoč. Tako smo za vikende in še posebej za praznike obiskovali nonote, none, (stare) strice in tete ... Otrokom nam je bilo to največkrat čisto odveč in smo se veselili le kakšnih bonbonov, panetonetov in bankovcev po 5000 lir. A s časoma smo začeli razumeti, da je bilo prav, da sta nas mama in tata vozila s seboj. Tako smo tudi mi dobili ta čut in kar sta nam z zgledom pokazala, se bo gotovo oziroma se že vrača v tem, da čutimo odgovornost za skrb za naše starše. Če bomo to uspešno prenesli tudi na naše otroke, se nam na starost ni treba bati, da bi bili zapuščeni. Saj poznate tisto "Kdor spoštuje očeta, bo vesel lastnih otrok." (Sir 3, 5)

Pravijo, da je dobrota sirota. Pa ni res - vedno nekaj dobiš v zameno. Včasih tudi tisto, česar si nisi želel.

Mamina teta je večji del življenja preživela na italijanski strani meje, kamor se je poročila. Brez da bi zapadel v brezplodno delanje norcev in kritiziranje Italijanov (kamor nas, priznam, Primorce večkrat zanese), je dejstvo, da je nivo oskrbe in higiene v italijanskih bolnicah in domovih za ostarele slabši kot pri nas. Najbrž je bil to vzrok, da se je postarana teta v enem od teh domov nalezla garij. Posledično je z njimi v stik prišla tudi naša mama, ki jo je najpogosteje obiskovala. Teta je kmalu po tistem umrla, nam pa med drugim zapustila to majhno golazen. No, vsaj mama je bila med dediči, ostali smo se praskali bolj zaradi psihe. Če začneš razmišljat o tem, te gotovo nekje začne srbet, na koži pa začneš opažat značilne dvojne pikice.

Panika!!!

Doma je mama ukazala: vsi se tuširat, mazat s kremo proti garjami, menjat posteljnino, vse obleke v pranje ali za dva tedna v nepredušno zaprte vreče. In to delaj več tednov! Stvari so kot po tekočem traku romale v karanteno. Pralni stroj je praktično neprestano delal in pravi čudež je, da ni pregorel. Prepoved tesnih stikov je najbolj mučila brata in njegovo punco, dokler se nista zavestno odločila kršiti prepoved (prvi koraki v odločitvi biti skupaj v dobrem in slabem ;)). Ozračje je bilo napsihirano in če se ne bi začeli hecati na račun prigode, bi se nam sfizlalo.

Da ne bi po nepotrebnem zganjali panike pri drugih (še zdaj ni prav jasno, ali smo jih sploh vsi dobili), smo se dogovorili za kodno ime - garje smo zaradi tendence po izmenjavi poimenovali erazmusi. Tako smo se lahko tudi v javnosti brez težav hecali iz problema in negodovali nad slabim nadzorom pri izmenjavi. Na srečo smo po psihično napornih tednih le dočakali dan, ko je mama razglasila prenehanje vsesplošne nevarnosti in zapovedala veselo praznovanje.

Tako, zdaj veste. Če sem pred letom ali dvema govoril o erazmusih, nisem imel v načrtu študijske izmenjave! :-D

Reset

Reševanje računalniških problemov:

Na žalost velja tudi za "pametne" telefone. Mi je že prešlo v navado, da ga vsak večer resetiram. Za vsak slučaj. Prišparam na času in živcih.

Obeti

V petek in soboto ne pričakujemo nevarnih vremenskih pojavov. (vir: arso)

Če že stavkaš, stavkaj s stilom! :-)

Hjumn fiš

Čompe - Človeška ribica / Human fish

Izbira in odločitev

Začel bom z mislijo mojega prijatelja: "O, kako si želim, da bi se punce/ženske zavedale, da ste lepe in čudovite osebe!" Res, vsaka ženska je po svoje zanimiva in privlačna. Škoda je, da se nekatere tega ne zavedajo ali pa imajo celo drugačno mnenje o sebi. Seveda so, hvala Bogu, okusi različni in so nam nekatere bolj všeč kot druge, kar pa ne spremeni zgoraj navedene trditve.

Ok, obstaja izjema.

Rajši bom stanoval z levom in zmajem,

kakor prebival pri hudobni ženski.

Hudobija ženske spremeni njeno zunanjost,

njen obraz zamrači, da je podobna medvedki.

Vsaka druga hudobija je majhna v primerjavi s hudobijo ženske.

(Sir 25,16-17.19a)

;)

Moški smo nepoboljšljivi vsaj v eni stvari. Če bomo srečali zanimivo predstavnico ženskega spola, ji bomo za nekaj trenutkov gotovo sledili s pogledom. S tem ni načeloma nič narobe. Saj lahko občudujemo božjo stvaritev, a ne? Važno je le, da poznaš prioritete svojega srca. Lepih in prijetnih je ogromno, izbira težka. In čeprav se včasih v misli prikrade znan refren "Preveč, preveč je lepih deklet. Zakaj, zakaj ne morem vseh imet?", je čudovit občutek, ko se zaveš, da si se, zaradi ene same, pripravljen odpovedati vsem drugim. Ja, na koncu gre za odločitev.

Straniščni humor