Ura se že nagiba krepko v noč, jaz pa še vedno ždim pred čarunalnikom ;) in le počasi zbiram voljo za težko odločitev - spravit se spat!
V bistvu me to kar čudi. Odkar sem študent sem se namreč precej polenil in zelo rad zjutraj odspim kakšno uro al dve več. Če mi je torej preživljanje časa v topli postelji pri srcu, zakaj se je izogibam do nočnih ur, ko se celo naša prestolnica umiri in na cesti ni žive duše, luči so skoraj povsod že pogašene? V glavi mi odzvanja odgovor: "ko pa je še toliko stvari, ki bi jih lahko naredil!" Ja, idej in dela res ne bo nikoli zmanjkalo... možgani pa vseeno potrebujejo počitek. Drugače se hitro zgodi, da v svoj blog pišeš take neumnosti. :D
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar