Mogoče bo koga začudilo, da se šele v tretji objavi na tem blogu vprašam o vzroku in namenu le-tega. V čem je sploh smisel pisanja svojih občutij na spletu? Vsem na očeh, vsem v vpogled, mogoče kritiko, nestrinjanje, norčevanje...
Ne vem, mogoče je to le modna muha in me bo kmalu minilo, čisto mogoče bo ta blog sameval, obstaja pa celo možnost, da postane prepoznaven, javno poznan. Pa si tega sploh želim? V času interneta je zasebnosti zmeraj manj in zakaj bi stvar samo še poslabševal?
Po drugi strani pa mi je prav zanimivo vsakotoliko prebrati zanimiv prispevek kakšnega izmed tisočih blogerjev. Brati o izkušnjah, občutkih, idejah... ki so dejansko lahko celo koristne in včasih celo sooblikujejo moje gledanje na svet.
In potem sanjam, razmišljam, kako bi bilo, da bi bil jaz ta bloger... in si rečem: "No pa poskusimo kako to izgleda."
In sem poskusil ;)