torek, 17. oktober 2006

Živela ohcet!

V soboto je bil čudovit dan! Ne le, da je sijalo sonce, dan je bil napolnjen z ljubeznijo, veseljem. Kako je lepo videt, da si dva pred Bogom in ljudmi izrečeta večno ljubezen in zvestobo. (In pri tem niti malček ne škilita na "plonkec", ampak se gledata v oči!) Še toliko lepše je, ko se poročita osebi, ki sta ti blizu. Ja, čudovit je občutek, biti navzoč ob tem trenutku, se veselit z njima in se zavedat, da sta tudi ona srečna, ker se lahko veselita v družbi prijateljev.
Hvala vama, novoporočenca, za povabilo, za ta krasen dan, za čudovit zgled iskanja in vztrajanja v ljubezni, poguma in prijateljstva. Res sem se imel lepo, kot že dolgo ne, se spet zavedel lepote življenja, se zavrtel na plesišču (in ugotovil, da mi kakšna urica vaje ne bi prav nič škodila ;)) in nasploh imel nepozaben dan.
In naj vama še enkrat zaželim: Ogromno ljubezni! Če pa to ne bo dovolj - potrpljenja, zaupanja, odkritih pogovorov, vere, opore v prijateljih. Bog naj vaju vedno blagoslavlja!