Zgornji stavek sem si sposodil iz izjemno zabavnega risanega filma, ki sicer govori o železnih stvorcih, ki pa so celo bolj človeški, kot si marsikdo izmed nas dovoli samemu sebi.
Zakaj mi je prišel na misel? Ker je to stavek, ki se nam (pod)zavestno kdaj pa kdaj prikrade na pamet. Zakaj bi bil to kar sem, to kar nočem bit? Na sebi najdem na tisoče napak, želim si biti lepši, boljši, uspešnejši, oh in sploh popularen in spoštovan. Zveni znano? Why be you, if you can be new?!
Ok, ne bom trdil da imam(o) zadosti dobrih lastnosti, da se ni možnosti, da se spremenim(o) na boljše. Nasprotno - nekateri bi se morali resno zamislit nad svojimi dejanji, nad svojo sebičnostjo, nad tem kako brezskrbno izkoriščajo soljudi, uničujejo naravo in vse kar jim je bilo podarjeno! Pa tudi ostali imamo zelo veliko možnosti, da postajamo boljši...
Ja, boljši - a še vedno mi. Nikoli ne smemo pozabit kdo smo! Da smo edinstvene osebnosti, vsak čisto svoj svet, unikatna umetnina, čudež, poln neraziskanih kotičkov. Nikoli ne smemo pozabit, da imamo milijone milijard možnosti kako bomo speljali svoje življenje, se odločali med dobrim in slabim, med povzročanjem trpljenja in ustvarjanjem lepšega sveta. Se sploh zavedamo kako veliko moč imajo besede? Kaj vse lahko spremeni iskren nasmeh, topel objem? Ne? Pa bi se morali...
četrtek, 11. januar 2007
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar