Nekajkrat je pogovor nanesel na temo, da so vsi najboljši prijatelji od daleč/drugod, v domačem kraju pa se počutimo skoraj osamljene. Razlog je tudi v tem, da kjer je več ljudi, je tudi več možnosti, da bomo našli sorodno dušo.
Pa res doma nimamo prijateljev? Pomisli, mogoče pa obstajajo osebe, ki so že skoraj samoumevno del našega življenja, se v njihovi družbi počutimo sproščeno in prijetno, jim zaupamo... A ni to prijateljstvo? Pa kaj, če z njimi nimamo tako "globokih" pogovorov. Mogoče je ravno zaradi te sproščenosti, spontanosti in pomanjkanja pričakovanj, prijateljstvo še lepše.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar