Pod noč se prikrade, tiho, komaj opazno.
Morda ga prinese večerni vetrič? V večerni hlad ga skrije, med zvezdice raztrosi. Tu je, čutim ga. Zamižim in prisluhnem. Slišiš? Šumljanje Soče govori o njem. In ta vonj... kako se je zlil v opojni vonj jasmina... Prevzame me.
Pod noč se prikrade, tiho, komaj opazno, da je kar naenkrat tu. In jaz... brez moči. Premočno je zame, to... hrepenenje.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
1 komentar:
Skriti zakladi duše...
Objavite komentar