Poroke so čustven dogodek. Ne samo ženin in nevesta, tudi drugi ljudje s(m)o ob tem ganjeni, zasanjani, nekateri sijočih oči, v drugih se svetijo solzice...
Je spomin tisto, kar požene solzice v oči? Ali neuslišano hrepenenje? Morda razočaranje? A da kar same privrejo na dan? So solze veselja, sreče? Hvaležnosti?
Težko je ugotoviti, kaj se skriva za njimi. A na nek način me pomirja, ko vidim te solze v očeh. Solze so dober znak. Znak, da oseba še ima živo srce, mu dovoli govoriti.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar