petek, 15. maj 2009

Brez besed

Med prvomajskimi počitnicami sem bil na duhovnih vajah v tišini. Ja, to pomeni, da si praktično cel dan tiho (beri: ne govoriš) - tudi med obedi, zvečer pred spanjem, ko se na hodniku srečaš z drugimi ... A kaj me je prijelo, da sem šel na to? Enostavno sem čutil, da to rabim. In sem užival! V miru in tišini se stvari kar odpirajo, odkrivaš nove poglede, ugotavljaš, katere skrbi so res pomembne in katere ne, poskušaš ugotovit v kakšnem stanju si in kako naprej. Priporočam!

Je pa žalostna resnica, da so izjemni trenutki zares redkost v našem življenju. Večinoma smo predani nekemu povprečju, običajnosti, vsakdanjosti dni, ki jih moramo živeti. Mogoče celo nismo zadovoljni s tem, kar delamo, študiramo in smo, a si ne upamo narediti koraka drugam. (Ali pa se spremembe, za katere smo se odločili, ne dogajajo tako hitro kot bi si želeli.) Takrat sanjamo, da bi se nam zgodilo kaj lepega, da bi nas dvignilo.


Ta filmček mi je enostavno pri srcu. Ker se marsikdaj počutim kot ta poslovnež in moja romantična duša sanjari o čem podobnem. Poleg tega lepo prikazuje, koliko se da povedati tudi med vrsticami, brez besed.

4 komentarji:

kosoblejka pravi ...

hud filmčk

in ja, duhovne vaje u tišini so carske. Kej si pa bil to?

jAKOB pravi ...

na Dolenjskem. pa sej ni tolko važen kraj (razen, da je čimbl mir), važno je vzdušje in namen.

mavrični pravi ...

oj!

sm iskala neki o duhounih vajah u tišini in sm naletela na tale tvoj post :)

signs me je pa kr nagovoru...

na oba koncerta (k si ju zgori opisvou) sm hotla jet tud jst, pol pa časouno ni šlo...

no, toj to, mogoče pa še kdaj pridm pogledat, če bo kšn nou post ;)

LP, mš

Tinuška pravi ...

Filmček mi je izredno všeč, sploh njegovo sporočilo.
Ampak se mi vseeno zdi, da se to lahko dogaja samo v filmih :) ?