Nona in nono sta z leti precej opešala. Obenem je nona ravno prišla iz bolnice, kamor je bila odpeljana zaradi vrtoglavice in slabega počutja, zato je za vsak slučaj moral en ostati v hiši. Za vikend sem to nalogo prevzel jaz, da sem vsaj za dva dni malo razbremenil mamo.
In kako je izgledal dan? Zjutraj vstajanje, praznjenje bokala (nočne posode), iskanje zobne proteze ;) ... čez dan kurjenje, pomoč pri kuhanju kosila, sprehod z nonotom ... pa (zgolj za vsak slučaj) spremljanje none po stopnicah, druga opravila ... Po eni strani nič posebnega, a vseeno je dober občutek, ko vidiš, da si koristen. In ni mi bilo niti najmanj težko. Saj: če imaš nekoga rad, ti ni težko si vzet časa zanj. Z veseljem sem pomagal.
Ob tem mi na misel prihaja naslednji odlomek z SP:
Kdor spoštuje očeta, bo vesel lastnih otrok (...)
Otrok, zavzemi se za očeta na njegova stara leta,
nikar mu v njegovem življenju ne povzročaj gorja.
Čeprav mu pamet peša, bodi prizanesljiv,
ne zaničuj ga, čeprav si na višku svoje moči,
zakaj usmiljenje do očeta ne bo pozabljeno,
marveč se ti bo vračunalo v spravo za grehe;
na dan tvoje stiske se te bo Gospod spomnil,
kakor slana ob lepem vremenu, tako se bodo stopili tvoji grehi.
(Sir 3,5.12-15)
Ni komentarjev:
Objavite komentar