Beseda prton (tudi porton, prtwn, klwna ...) izhaja iz besede porta (lat. vrata) in običajno označuje s kamnitim obokom pokrita (ali brez njega) vhodna vrata na dvorišče. Najbolj značilen primer so vhodi v kraške domačije.Beseda pa ima še drug pomen. V naših koncih obstaja navada, da se pred poroko ženinu in nevesti na domu postavi prton - nekakšen okrašen slavolok iz smrečja. Na Vipavskem in Krasu temu rečejo klwna (o tem je že pisala Kosoblejka), pri nas klwna označuje samo posamezen steber za prton, drugje pa mislim, da te navade ni in se postavlja samo mlaje. Seveda ne gre samo za delo - postavljanje prtona je priložnost za druženje in praznovanje celotne vasi, nihče ne ostane lačen in žejen, fešta pa traja pozno v noč.
Če na kratko povzamem postopek postavljanja (ki se razlikuje od vasi do vasi):
- fantje gredo čez dan po smrečje,
- smrečje se naseka na krajše vejice,
- vejice se nabere v šope in z njimi oplete dva trama in zgornjo stranico,
- obe klwni se postavi pokonci in pritrdi še zgornjo stranico,
- med tem časom gredo punce po okolici nakrast rože (razumljivo se pričakuje, da se tega početja ne preganja pretirano),
- postavljen prton se obreže, oblikuje in okrasi z rožami,
- nanj se pritrdi še desko z napisom ("Srečno" ali "Živela ženin in nevesta" ali kaj podobnega),
- med posameznimi koraki se večkrat vzame odmor za hrano in pijačo.
(Delno sem si pomagal s tem zapisom.)
V četrtek se je vse to dogajalo pri nas. Še več - bila je dvojna fešta, saj se je postavljalo dva prtona hkrati - pri sosedovih so namreč praznovali zlato poroko in ker pred 50-imi leti mladoporočenca nista imela prtona, s(m)o jim sedaj pripravili presenečenje. Dogajanje je bilo zelo pestro, veselo, predvsem pa smo si vzeli cajt. Delo se je sicer zaključilo okoli 4h ponoči, a najbolj vztrajni še ob 7h zjutraj niso hoteli domov in je blo treba narezat pršut za zajtrk! :) Še dobro, da se je prton postavljalo en dan prej in ne v petek, drugače bi se lahko samo še obleki in šli na poroko.
Še dve sliki:
šolski primer prtona, en najlepših, kar sem jih videl, brez pretirane okrasitve
poskus drugačne oblike (zaradi večje širine), slikano sredi noči, ko prton še ni bil dokončno okrašen
Edina stvar, ki me je razočarala, je bilo dejstvo, da so ljudje (celo mladina) hoteli poslušat samo govejo muziko. Tako sem moral izbrskat vseh 20 komadov goveje muzike, kar jih imam in dal na ponavljanje. Ker je itak vse isto in ker ljudem kronično primanjkuje kritičnosti, večinoma sploh niso opazili, da se komadi samo ponavljajo, kaj šele doumeli sarkazem v komadu "Čreva na plot", ki sem ga dodal zraven.
2 komentarja:
Zakaj pa je poslušanje goveje muzike razočaranje? Meni se ne zdi. Ne da bi jo pretirano rada poslušala, ampak najdem povezavo med postavljanjem klwne (oz. po vaše prtona) in govejo muziko... oboje se šteje za tradicijo in nekaj "našega." Čeprav goveja muzika ni ljudska glasba in če vprašaš mojo mamo, včasih niso imeli klwn. ;)
Kar je zaskrbljujoče je tu, da niso ugotovili, da je muzika na repeat. To se pa strinjam s tabo.
Je a zanimivo videt kako se dela prton. Klwne pr ns so čist drugačne... Res, sem si predstavljala, da je bolj podobno. Se očitno kar pozna, da je pri vas več smrek, kot pri nas. :D
Več, pa v prihodnje, ko pokažem fotke naših klwn - smo imeli tudi pri nas za vikend dve klwni.
razočaranje, ker so hoteli poslušat SAMO to, mešano jim ni blo všeč. no, vmes se je par ljudi lotilo ljudskega petja, a na žalost niso dolgo vztrajali.
samo še enkrat za razčistit: ta drugi prton je tud za naše kraje neobičajen.
se veselim tud tvojih slik.
Objavite komentar