Kolesarjenje po spominu in ob tovariški pomoči

Včerajšnji sončen dan sem izkoristil za kolesarjenje. Že nekaj časa sem razmišljal o obhodu (obkolesarjenju?) Ljubljane po Poti spominov in tovarištva (PST) in topel jesenski sončen dan (aleluja!) je bil kot nalašč za to.

Precej hitro so se je potrdile moje dosedanje izkušnje in predvidevanja, da PST ni povsem prijazna do kolesarjev. Predvsem deli, ki tečejo skozi mesto. Zgodi se namreč, da kar naenkrat naletiš na robnik (žlaajf!!), pot nepredvideno zavije, se izgubi v množici različnih poti med bloki ... Oznake občasno tudi niso ravno v pomoč: nekje so enostavno premalo opazne pri hitrostih kolesarjev, drugje pa usmerijo na levo stran ceste, kjer tvegaš kazen za vožnjo po napačni strani. (Mogoče bi bilo boljše, če bi krožil v nasprotni smeri ure?) Del čez Golovec je ozek in na trenutke zelo strm, z visokimi robniki za odvodnjavanje. Dalo bi se sicer peljati po vzporednih gozdnih cestah, a hotel sem se kar najbolj držati trase. Tudi na Viču moraš (na srečo kratek) del poti čez stopnice kolo peljati v roki.

Še zdaj mi ni čisto jasen sistem neposrečenih oznak: nekatere usmerjevalne table so postavljene vzporedno s potjo, druge pravokotno nanjo, tretje stojijo na ovinku, četrte nekako nakazujejo, kje se PST nadaljuje, čeprav je treba narediti ovinek, da prideš recimo do prehoda čez večpasovno cesto. Zeleno pobarvane oznake se rade skrijejo v rastlinju. V tem primeru včasih pomagajo vtlakovane kovinske plošče, a so uporabljene le na določenih delih, zato se na to ne smeš zanašati. Verjetno bi se neprepoznavnost na ključnih mestih dalo rešiti s talnimi oznakami/markacijami v prepoznavni barvi, recimo rdeči.

Na poznanih delih sem zato vozil precej po spominu, drugje pa nekajkrat nekoliko zalutal, spregledal oznako, dvakrat pa za napotek povprašal mimoidočega "tovariša". Hvala! (Pustimo to, da mi je en ob tem začel razlagati, da žice ni več, ker ni več komunizma in imamo demokracijo. ;))

Italijani so bili šutasti. Najprej, da se jim je sploh ljubilo postavljat žico in bunkerje, drugič, da so mislili, da bo to Slovence ustavilo. So pa naredili veliko uslugo današnjim sprehajalcem in rekreativcem. PST je verjetno ena lepših urbanih in najbolje vzdrževanih sprehajalnih poti. Določeni deli so urejeni res zgledno - kot bi vozil po asfaltu, le da še boljše. Kljub vsej kritičnosti sem v podvigu užival.


vir: Wikimedia, licenca: CC

Še statistika. Moj števec je na koncu kazal: 36 km, 2 uri vožnje (in hoje, brez postankov), povprečna hitrost 17 km/h, najvišja hitrost 37,1 km/h. Največ sem gotovo izgubil čez Golovec, največ pa pridobil na ravninskih odsekih izven mesta. Ni slabo, glede na to, da razen v službo skoraj ne kolesarim.

Uporabno, a frustrirajoče

Uporabniška izkušnja nekajdnevne uporabe ljubljanskega sistema Bicikelj.

Dostopnost
Središče Ljubljane je dobro pokrito s postajališči. Problem nastopi, ko se iz središča nekoliko oddaljiš. Tam postajališč (še) ni. Nerazumljivo se mi na primer zdi, da se iz P+R parkirišča Dolgi most v center ne moreš pripeljati z Bicikljom. Prosta kolesa in parkirna mesta se načeloma vedno dobi, je pa možno, da nekoliko iz mestnega središča, zaradi dnevnih migracij, dopoldne ne dobiš kolesa, zvečer pa ne prostega parkirišča.

Enostavnost
Uporaba je enostavna in se je hitro navadiš. Približaš Urbano, vneseš PIN, izbereš kolo. Se pelješ. Kolo po uporabi vrneš na (drugem ali istem) postajališču s prostimi mesti.

vir slike: siol.net

Uporabnost
Svoje poslanstvo - prepeljati uporabnika od točke A do B - sistem uspešno izpolnjuje. To še še posebej velja, ko sta začetek in cilj v bližini postajališča, ali ko je v eni uri mogoče postoriti opravke in kolo spet pripeljati nazaj. Kolo je pri postankih mogoče zakleniti.

(Ne)udobje
Bicikelj je razmeroma ojačano in težko kolo. Verjetno je to dobro za zaščito pred tatovi, vandali in slabim vremenom, žal pa nerodno za uporabnika (prestavljanje, parkiranje, tudi zavijanje). Velik sedež ni garancija za udobno sedenje. Manjka menjalnik: za klance, podvoze, predvsem pa za vožnjo po ravnini. Hitro namreč vrtiš v prazno.

(Ne)zadovoljstvo
Še najbolj moti odsotnost zadnje zavorne ročke oziroma njena nerodna zamenjava - zaviranje s pedali. Je komu torpedo dejansko všeč?! Ok, med vožnjo se preživi. Huje je pri speljevanju, še posebej, če si tako kot jaz navajen vedno začeti na isto nogo, po potrebi zavrtet pedal nazaj ... Grr! Večkrat se mi je zgodilo, da sem pri speljevanju nehote zavrl in se ustavil. Enkrat prav nerodno na križišču pred avtomobilom. Najbrž se tudi na to lastnost navadiš, a enostavno nimam volje se s tem ubadat in ves čas v strahu razmišljat, da ne bi zavrtel vzvratno.

Vrednost glede na ceno
Za ceno 3€/leto (če koristimo samo brezplačne prve ure), kljub vsemu dobiš veliko. Koliko je cena običajnega rent-a-bike?

Rezultat
Pohvalno je, da sistem spodbuja kolesarjenje. Po mojih izkušnjah je zadeva uporabna, a uporaba kolesa frustrirajoča. Najbrž bom občasno zadevo koristil, če pa se bo le dalo, bom še naprej rajši uporabljal moje kwlo. Vožnja z njim je v primerjavi z Bicikljom pravi užitek in balzam! :)


*Pred prvo uporabo sistema se je potrebno registrirati preko interneta. Registracija je možna tudi, če nimaš kreditne kartice (Visa Electron to ni!), a se potem stvar nekoliko zakomplicira. Pri prvi uporabi je treba račun še aktivirati in ga povezati z Urbano, nato pa je uporaba kmalu rutinska.

Avto vs. kolo vs. hoja

Vsi na kolo!

Ta prizor me je pred kratkim razveselil:

Tudi jaz opažam, da se ljudje tega še niso navadili. Sam pa seveda vedno izkoristim možnost, da se postavim sredi ceste in avtomobilom pokažem hrbet. :-) Še več tega si želimo!

Zelo podpiram sveže prenovljeno pobudo Ljubljanske kolesarske mreže za prijazno kolesarsko infrastrukturo - najdete jo tukaj: http://skrci.me/kolesarji. Obenem bi bilo še vedno potrebno upoštevati tudi starejše predloge (količki, pluženje, krožišča). Da ne omenjam Mesarskega mosta, ki je za kolesarje in invalide neprjazen in žaljiv!

Mimogrede, v soboto bo potekala kolesarska parada, s katero naj bi pokazali, da si kolesarji enotno želimo boljšo prometno ureditev (ne samo v Ljubljani!). Začetek ob 11h na Bregu v Ljubljani. Greš?

Preberi še:
Pismo nekega kolesarja

Swing bajk in druge utrgane ideje

Včeraj zvečer sem se ustavil na Prešernovem trgu. Tako kot množico drugih, je tudi mene pritegnila glasba iz bližnjega lokala. Bend, ki je igral, je restural, da se je praktično vsak mimoidoči vsaj za hip ustavil. Ob nažiganju znanih rock uspešnic so noge kar same začele migat po ritmu, nekateri pa so se celo lotili plesat.

In ko sem tako stal in poslušal, sta se mimo pripeljala dva frajerja na doma izdelanem swing bajku. Nikoli slišali za to? Jaz tudi ne, do včeraj. Poglej ta posnetek in ti bo jasno. Noro!

Kul, a? Kot navdušenemu kolesarju, mi je po glavi šla samo ena misel: hočem poskusit! Na poti proti stanovanju sem dohitel enega izmed prej omenjenih frajerjev kako se je važil in vozil z enim kolesom po pločniku, z drugim na cesti. Seveda sem ga ustavil in izprašal ter vprašal za poskusit. Prvi vtis? Sploh ni lahko! Že speljat je problem, še posebej če ti je preveliko. Zaenkrat sem ostal pri speljevanju, mogoče pa si kdaj v prihodnosti res to nabavim in naučim vozit. Mimogrede, če koga zanima, majster mi je dal telefonsko številko, baje po naročilu za 400€ zrihta tak swing bajk.

Pa to sploh ni edina nora ideja. Klik! Kaj vse si ljudje ne izmislijo?! :)

Sneg, kwlo in jst

Rad imam sneg in rad imam kolesarjenje.
Zakaj bi se moral odločat med enim ali drugim?!

Pismo nekega kolesarja

Voznik!

• ne prehitevaj, če misliš po 5-ih metrih zavit!
  
• če prideš po stranski ulici do nepreglednega križišča, se ustavi PRED prehodom za pešce in kolesarje!
• ne izsiljuj prednosti! čeprav na kolesu, smo po mestu kolesarji marsikdaj enako hitri kot avto.
  
• počakaj! ne rini v križišče, če je na drugi strani prometni zamašek!
• ne parkiraj na kolesarski stezi!
  

Pešec!

• ne hodi po kolesarski stezi! to je tista rdeča proga, na kateri je z namenom narisano kolo!
• pri prečkanju kolesarske steze, se prepričaj, da je prosta!
• predvsem pa ne skakaj brezglavo na cesto samo zato, ker ne vidiš nobenega vozečega avtomobila!

Višje inštance!

• ste se že kdaj peljali s kolesom? bi bilo zelo koristno. mogoče bi opazili, kako nekje kolesarska steza kar izgine, drugje vijuga med pločnikom in cesto, spet drugje se konča z robnikom! nesprejemljivo!
  
• pločniki naj imajo v križiščih spuščen robnik! tudi invalidi bojo hvaležni.
• ukinite zelene luči, ki se za avtomobile odprejo le par sekund prej kot za kolesarje in pešce! takrat avtomobili divje pospešijo (ker imajo za trenutek "prosto" zavijanje), pešci in kolesarji pa moramo čakati na usmiljenje kakšnega voznika, da nam ustavi, če ravno nisi junak, ki bi skakal pred divja vozila. (primer neprimernih križišč: Lj-Ajdovščina, Lj-Trnovo - križišče Riharjeve in Barjanske) mogoče bi bilo smiselno uvesti čim več križišč z izključno zeleno lučjo za pešce.
  
• če si želite, da bi ljudje manj uporabljali avto in raje kolesarili, si poglejte, kako je za kolesarje poskrbljeno na Danskem

Jesen

V soboto je prvič zares zadišalo po jeseni. Za kolesarske podvige je očitno skrajni čas. Postaja že kar mraz, še posebej v oblačnih dneh, in ko mrzel veter zapiha preko prepotenega hrbta res ni prijeten občutek! Trda čokolada ni tako okusna kot tista napol stopljena. Je pa dobra stran, da porabiš manj tekočine.

Včeraj sem se spet odpravil na mojo najljubšo turo. Da bi poslikal kakšen lep motiv, sem s sabo vzel tudi družinski fotoaparat, a mi je povzročal skoraj več problemov, kot je bilo koristi od njega. Če je že nekje od Madagaskarja naprej (prah!) objektiv imel polavtomatsko zapiranje (treba ga je bilo še ročno do konca potisniti v ohišje), pa je zdaj dokončno odpovedal pokorščino. Objektiv se noče več skrit v ohišje! Skrajni čas, da grem(o) v nabavo novega. Tokrat DSLR! Včasih enostavno pogrešam kakšno nastavitev več. Po hitrem pregledu ponudbe, se nekako odločam med Canon 450D in Nikon D60. Kakšen napotek, nasvet, mnenje?

4523183922735567

Počitnice so v polnem zamahu in jaz uživam 100 na uro.

Dopoldne sem se odpravil na kolesarsko turo po okoliških krajih. Najprej vzpon, nato pa uživaška vožnja po slemenu s prekrasnim razgledom na levo in desno. Vzel sem si čas in užival v razgledu na Benečijo, dolino Soče, Brda, pa na cvetoče travnike polne življenja. Res je lepo na naših koncih!

Suma summarum:
-razdalja 45,23 km
-povprečna hitrost 18,39 km/h
-trajanje (samo vožnja) 2:27:35
-najvišja hitrost 56,7 km/h

Solidno. Še posebej ob dejstvu, da nisem nič nabiral kondicije pa tudi na spustu nisem divjal. Izletek vsekakor sodi v kategorijo "vredno ponoviti, še posebej v dobri družbi".

Doma sem se stuširal, nato pa se kar gol sprehajal po stanovanju... Da ne postajam naturist?! No ja, če sem sam doma, si pa ja lahko kdaj tudi to privoščim! :)